Brovarišice in brovariši,
medspletna situacija se zaostruje.
Ali ste že kdaj kaj zbirali? Kar koli, znamke, karte, figurice, flaše, pokrovčke, lobanje, skalpe … ? Čemu nekaj zbiramo? Ne glede na to, za kakšno obliko zbiranja gre, ali je cilj zaslužiti, zaščititi okolje ali pa paradirati svojo imovino, se mi zdi, da je na delu ena in ista aktivnost.
Dvoumnost edinstvenosti. Vsak zbiratelj bo vede ali nevede ustvarjal svojo mrežo kriterijev in pričakovanj, kaj iz izbrane množice interesantnih stvari je dovolj podobno, da se lahko znotraj te podobnosti ustvari variacijo. Ta znamka, tista znamka. Ta je redka, ona je pogosta. Redkost apelira na estetiko smisla števila stvari. Nečesa je samo 5 enot. Ali pa samo 1 enota. Nekaj ni replicirano. Ni golem, ampak je pristno, izvorno. Zbiramo, da se edinstveno manifestira, da bivajoče zares zabiva. Čeprav danes tu stežka spregovorimo o »zaresnem« ali »nezaresnem« zabivanju, gre za virtualizirano udejanjanje edinstvenosti. Na podoben način kot otroška igra terja določeno nadgrajeno resničnost, ki je obenem zelo krhka, a skrajno utemeljena – palica hitro postane lightsaber, kos lesa postane hiša in kamen postane avtomobil. Zbiranje v bivajoče vnese red avtonomije živega med nežive stvari. Gre za neke vrste sublimirano verzijo okultne frankensteinske obsesije z oživitvijo tega, kar ni navdahnjeno z dušo.
Vedno je nekaj diaboličnega na človeku, ki zbira žive reči. Zbira ljudi, živali, rastline. Kot nekdo, ki serializira naključnosti posameznosti v fordiansko redukcijo tekočega traku. Redukcijo na ponavljanje, čemur danes malo bolj rafinirano rečemo algoritem.
Morda bi lahko naredili določene semantične izjeme pri rastlinah, ko nekdo zbira kaktuse npr., ampak to bomo opisali kdaj drugič. Lahko bi tudi rekli, da so rastline dovolj daleč od navdahnjenosti z dušo, da nam njihovo ujetje v zapor izbire ne zbudi nikakršne mučne sodbe. Na čemur temeljijo tudi druge racionalizacije čutnega, češ da pri rastlinah potegnemo črto, da ne čutijo bolečine na isti način kot živali.
Sprašujem se, kako generalizirati opis zbiranja? Gre za nek poskus iskanja izjem, ki izpadejo iz modela. Najdbe, ki so se uprle redukciji na sledenje pravil s ponavljanjem. Je primer eno od najbolj človeških aktivnosti, premestitev v transcendenco. Nismo samo material in izvrševanje pravil. Določata nas tudi naključnost, tren oka, strele z jasnega. Edinstvenost pokaže, kje se model zatakne, kje mu uide. Morda bomo zbirali, dokler ne bomo razumeli. Hahahha, try again.