»DOSEČI POPOLNO SREČO ZASTONJ«

Vem, vem. Obstaja bulšit teorija, da je sreča socialni konstrukt, da je njeno iskanje podobno lovljenju zmajevega repa. Ko že misliš, da boš srečo/zmaja zagrabil, ta odleti na naslednje drevo, ti pa si prisiljen teči za njim v prepričanju, da ti naslednjič res ne more več uiti.

Ampak obstaja! Obstaja sreča, tako preprosta in čista, da ji ne more oporekati noben odvetnik. Celo poti do nje so preproste. Poglejmo tri primere.

I.

Nekateri ljudje razpravljajo o svoji sreči takrat, ko govorijo o kaki banalni zadevi (poroka, rojstvo), ki je pristala na njihovem socialnem zidu. »Moja sreča!« je nekaj, kar zapišeš ob sličici novorojenčka, ki so jo tvoji soljudje potem prisiljeni všečkati, da ne bi izpadli brezčutni. To v nasprotju s splošnim prepričanjem še zdaleč ni zanemarljiv razlog za to, da se ljudje poročajo ali spočenjajo. »Komaj čakam, da ostali vidijo/pridejo!« je močan motivator, da s partnerjem ure in ure pozirata za sliko, ki bo odletela na Instagram. Sam novorojenček ali poroka z ljubljeno osebo v resnici nista Sreča – ta se skriva v dopaminskem šusu, ki ga predstavlja spremljajoče vsutje všečkov, srčkov in ljubečih komentarjev na vašem zidu.

P.S: Srce vam igra še nekaj ur po objavi slike in pritrjujočih pohvalah. Potem ostanete z jokajočim detecem ali partnerjem, ki bo za naslednjih 25 let okupiral vaše življenje in rabil vso nego, financiranje in pozornost, ki jo premorete. Še vseh 25 let boste razlagali vsem, ki vas bodo želeli poslušati, kako srečni ste bili tistega dne.

II.

Potem je še tista druga sreča, ki se pojavi v reklamah za šampone, pralne praške, deodorante. Človek si opere lase z novim šamponom proti prhljaju in njegovo življenje se sestavi skupaj. Samozavest, prijatelji, ljubezenska simpatija na drugi strani mize, pa še lepi in sijoči lasje za povrh; vse lepo ga doleti v enem ali dveh kadrih, nekaj sekundah, dokler se ne esencializira v zaključnem nasmešku, čisti Sreči, pospremljeni z logotipom proizvajalca, ki je očitno odgovoren za rešeno in izpolnjeno življenje.

P.S.: »Rez!« sikne režiser. Nasmejani ljudje okoli vas spustijo svoje fasade in odidejo proti garderobam. Scenski delavec skoraj v trenutku podre vse skrbno pripravljeno zaodrje. Ostalo bodo obdelali v postprodukciji, ti pove.

III.

Najpreprostejša: sreča nogometaša, ki zabije odločilni gol v zadnji sekundi tekme. Ali košarkarja, ki cepne trico ob sireni. Milijardna industrija športa živi za te trenutke. Tekma traja cel večer, na desetine igralcev bo na igrišču pustilo kilograme potu, borili se bodo za žogo vsak trenutek, naredili desetine genialnih potez in napak. A tista ena sekunda je edina, ki bo ostala v spominu prisotnih. Zadržan dih, trenutek pričakujoče tišine, potem eksplozija navdušenja. Soigralci se vržejo nate, tisoči gledalcev zarjovijo v podporo. Kolektivni izliv olajšanja, evforije in zmagoslavja.

P.S.: V roku nekaj minut po koncu je prizorišče izpraznjeno, vrneš se v slačilnico. »Čez tri dni je povratna tekma v gosteh,« na kratko reče trener izčrpani ekipi. »Če bomo tako igrali v obrambi, nas bodo na svojem terenu razbili.« Začutiš levo stegensko mišico.

Drisky Bare-ass-ovsky

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.