ALARM * ALARM * ALARM
Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.
ALARM * ALARM * ALARM
Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.
To je pogled v prihodnost. Pisal se je 23. maj, leta gospodovega 2026, na Gospodarskem razstavišču ob konvenciji Na meji nevidnega. In predavanje v eni od zakotnih soban je šlo takole:
Torej, kako ločiti znanstveno fantastiko iz nekdanjega (in sedanjega) zahodnega bloka od tiste, ki so jo pisali (in jo še) vzhodno od Berlinskega zidu? Običajen šolski odgovor gre nekako takole: Preberi več NA MEJI ŠE NE VIDENEGA: MARKSISTIČNI BIKINI
Mal mam filing, da je nu metal nazaj, da je Gozdni Sadez spet okej, stari. Da je spet čas za intelektualizem na primariju antintelektualizma. Mar si vidu, da so Limp Bizkit/biskit/biscuit objavl nov komad z MGK-jem. Najprej je bil reper, pol ga je sesul še en heroj naše generacije, tako zvani Eminem. Potem je bil pop punk, evo ga, tip ne popušča in se vrača z nu metalom. Mislim, sori, kdo bolj ve, kaj nas čaka v naslednjih letih kot pa glasbeni konvertit prima vera tipa MGK? Kot naši bivši komunajzajerji, ve, kdaj je cajt za socializem, kdaj za liberalizem, kdaj za konservatizem, kdaj pol spet za nacionalsocializem in končno glej, a je kej narobe z demokratičnim socializmom pobratenim z … Mah, ne vem, oni vejo. Če spremljaš politične programe strank, je vse uganka, ko spremljaš povolilno sestavo parlamenta, mogoče najdeš še navdih za poimenovanje nove literarne epohe, ki nas čaka. Čista estetika, če mene vprašaš. Preberi več MAL MAM FILING
Prvi delovni dan po praznikih, ki si jih je marsikdo lahko raztegnil v dokaj dolg dopust. Dopust od ljudi, dopust od hrupa, dopust od družine, dopust od vsakdana. Vsak pač že od nečesa. Priznam, da z leti postajam zapečkarica in mi ni do nekih silnih potovanj z letali, še z avtomobilom se komajda kam premaknem. Vse, kar sem upala in želela v teh dneh, je bila mirno popita kava na balkonu, poslušanje ptičjega petja in minimalni vloženi napor v pospravljanje in prehranjevanje. Preberi več O ČEM STE PA VI KAJ RAZMIŠLJALI ČEZ PRAZNIKE?
Vračanje v rodne kraje je bil vsakokrat znova svojevrsten podvig. Ne toliko sama pot nazaj – to je bilo vedno nekako najlažji del, tudi takrat, ko se je bilo treba brez denarja v Slovenijo preštopati iz Španije. To je bil navsezadnje še vedno del potovanja. Del premikanja, del avanture. A ob vrnitvi v domovino se je po navadi to kolesje ustavilo ali pa vsaj zelo upočasnilo oziroma začelo delovati le še sporadično. Tako me je, ne glede na to, po katerih državah sem pohajkoval, največji kulturni šok pričakal doma. Preberi več VRAČANJE NAPREJ
Uporabljamo piškotke. Več INFO
Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.