Vrata so se zaloputnila za možmi postave, ki so v sterilno belo sobo privlekli Škrjančevega Toneta, hudo premikastenega, kot se za policijo tudi spodobi. Kljub jezi, ki bi ga lahko upravičeno prevzela, je ostal miren in bil pripravljen sodelovati: »Mi je zdaj dovoljeno izvedeti, zakaj sem tu, gospoda?«
»Najprej boš podpisal te papirje in se zaobvezal … « Preberi več MYRTYL KYMBYT: TONE ŠKRJANEC IN PREDLOG ZAKONIKA NEOPOEZIJE