Brovarišice in brovariši,

medspletna situacija se zaostruje.

Zadnje čase veliko študiram, kako nekaj pozabim. Ne toliko o objektu pozabljanja temveč o samem procesu pozabljanja. Ironično me to naknadno odpelje, da potrebujem veliko dlje, da najdem, kar je iskano, gre pa za sijajno zanimiv postopek. Opazujte sami sebe, kako izgleda postopek pozabe. Ubistvu bi mu sploh težko rekli postopek, ker se dejansko v situaciji, kjer neka informacija manjka, znajdemo. Pa vendar bi težko rekli, da v celoti manjka, ker se nam dozdeva da »nekaj« manjka. Prazna šablona, ki običajno paše v kontekst mreže dane tematike pozabe. Čisto taprave pozabe se dejansko niti ne moremo zavedati, saj čista pozaba zbriše tudi šablono. To je globinski uvid kot Perwoll. Sekvenci trenutkov v spominu dejansko bodri neka podobnost kot v jeziku, kjer pomen nikoli ni absoluten, vendar je distribuiran preko drugih pojmov. In ko nekaj zmanjka, zmanjka na način semantične okolice. »Tukaj nekaj manjka,« si rečemo. Črka, znak, beseda, stavek, pomen. S poudarkom na tukaj. Na X in Y. Nekje v prostoru in času, ki imata – ironično – iste referenčne okvirje kot spomin in jezik – vsaj tako še zaenkrat kaže v 21 stoletju. Preberi več RADIO ENA, DVA, TRI →