Človek bi si mislil, da si je sposoditi vžigalico na ulici preprosta stvar. A katero koli bitje, ki je že kdaj poskusilo kaj takšnega, vam lahko potrdi, da temu ni tako in bo pripravljeno priseči, da so moje izkušnje nedavnega večera še kako tipične.
Stal sem na vogalu ulice s cigaro, ki sem jo želel prižgati. Bil pa sem brez vžigalic. Čakal sem, dokler ni mimo prišel spodobno, normalno urejen možakar pa sem ga ogovoril:
»Oprostite, gospod, bi mi lahko naredili uslugo s posojo ene vžigalice?«
»Vžigalice?« je vprašal, »seveda.« Nato je odpel svoj plašč in z roko segel v žep telovnika. »Vem, da bi moral imeti eno,« je nadaljeval, »in skoraj zaklel bi se lahko, da je v spodnjem žepu – ali, počakajte malo, kot kaže je lahko tudi v zgornjem – samo toliko mi dajte, da odložim te pakete na pločnik.«
»Oh, ne dajte se motiti,« sem vskočil, »res ni usodno, če je ne utegnete najti.«
»Oh, saj ni nobenega problema, za trenutek jo bom imel; vem, da mora biti ena tukaj nekje,« – brskal je s prsti po žepih, medtem ko je govoril, – »le, vidite, to ni telovnik, ki ga imam običajno na … «
Opazil sem, da je postal nekoliko vznemirjen zaradi vsega skupaj. »V tem primeru, res, pozabite,« sem protestiral, »če to ni telovnik, ki ga imate običajno na – resnično, ni pomembno.«
»Počakajte, prosim, počakajte!« je odvrnil možak, »moram imeti eno teh prekletih stvari tukaj nekje. Mogoče je pa tule, poleg moje ure. Ne, tudi tu je ni. Počakajte, bom preveril še v suknjiču. Ko bi tisti zblojeni krojač le vedel, kako prišiti žep, da bi ga človek zlahka našel!«
Zdaj je bil že precej razdražen. Odvrgel je svojo sprehajalno palico in se spravil nad žepe s stisnjenimi zobmi. »Nedvomno je kriv moj mlajši sine!« je siknil, »to je zaradi njegovega oslanja z mojimi žepi! Morda se pa ne zmenim zanj, ko pridem domov. Hej, stavim, da jo imam v bočnem žepu. Prosim, samo pridržite spodnji del mojega plašča za sekundo in bom … «
»Ne, ne,« sem se ponovno skušal izviti iz pogovora, »prosim, na delajte si toliko težav, res ni tako pomembno. Prepričan sem, da si ne rabite sleči plašča in, oh, prosim vas, ne mečite stran svojih pisem in ostalih reči takole v sneg in ne obračajte žepov naokoli! Prosim, prosim ne teptajte po plašču in ne brcajte paketov, zaboga. Res mi ni prijetno, ko vas takole poslušam preklinjati čez lastnega otroka s tem dotičnim tonom v vašem glasu. Nikar – prosim, ne trgajte svojih oblek kot kak divjak.«
Nenadoma je možak vzhičeno zagodrnjal in potegnil roko iz podloženega dela suknjiča.
»Imam jo,« je vzkliknil, »izvolite!« Nato mi jo je podal pod sojem luči.
Bil je zobotrebec.
Vdan v vzgib trenutka sem ga porinil pod kolesje mimoidočega tramvaja in zbežal proč.
‘Izposoja vžigalice’ je prevod kratke zgodbe ‘Borrowing a Match’ učitelja, politologa in humorista Stephena Leacocka iz avtorjeve zbirke kratkih zgodb ‘Literary Lapses‘.
Z vsem spoštovanjem, Elza Budau.