METROPOLIS (1927)
Drisky: Da bi razumeli slečenost v filmih, moramo na žalost začeti tam, kjer so bili ljudje še oblečeni.
Publika: Buuuu!
Drisky: Brez skrbi, do slečenih prepotenih muškarcev še pridemo.
Publika: Yeeee!
Drisky: Začnimo pri filmu, ki je hkrati nedonošenček in stari oče znanstvene fantastike. Tako kot številni sorodni kultni filmi je bil Metropolis ob svojem izidu leta 1927 finančni polom, obenem pa je navdihnil naslednje stoletje filmarjev, ki so želeli uprizoriti utopijo.
Publika: Uuuuu!
Drisky: Poglejmo prvi prizor, ki se bo še velikokrat ponovil tekom filmske zgodovine. Ljudje, oblečeni v distopična pižamasta oblačila. Delavci metropolisa se premikajo v duhamorni sinhroniji in opravljajo duhamorno enake naloge. Garajo za vodilnega birokrata v mestu, živijo prazna življenja brez slehernega upanja in optimizma. Gre za prizor, ki ga boste danes videli v drugi vrsti serij in filmov – na temo zombijev. Seveda pa se prizor neskončne kolone delavcev brez upanja na boljši jutri ne bo pokazal zadnjič v sodobni nemški zgodovini, hehe.
Publika: <izrazi ogorčenja in smeha>
Drisky: V Metropolisu pa se vzporedno z izgubljenim ljudstvom pojavi tudi Odrešitelj z neseksi imenom Freder. Privilegirani sin glavnega kapitalista živi udobno življenje, potem pa nekega dne zagleda trpljenje delavcev, ki so mu omogočili bogastvo – in se odloči, da bo mesto odrešil diktature svojega očeta in njegovih strojev. Njegov glavni nasprotnik, presenetljivo, ne bo oče, ampak njegov nori znanstvenik, ki se je – omembe vredno – naučil sestavljati robote po človeški podobi. Tule imam enega..
Publika: C3PO!!
Drisky: Ne, je pa njegov predhodnik – kot rečeno, so se številni ustvarjalci, tudi George Lucas, zgledovali po tem filmu. Kritiki in publika pa so ga tedaj hitro zasovražili. Poglavitni razlog tiči prav v glavnem liku. Freder je ena melodramatična pojava, ki se ob vsakem vznemirjenju pograbi za srce in vrže na kolena. Pogosto joče, ima histerične izpade, skratka, deluje kot oseba iz nekih čisto drugačnih časov. V resnici deluje kot lik iz nemega filma.
Publika: Kje je torej bikini?
Drisky: Prav tu, kjer je Metropolisu zmanjkalo, dragi moji. Ustvarjalci prihodnjih stoletij so se zelo dobro naučili iz tega primerka. Tlakoval je arhetipsko pot vsem ostalim filmom distopične prihodnosti. V isto zgodbo uvaja biblične in futuristične elemente. Uvedel je brezimno zatirano množico. Zatiralskega očeta in diktatorja v eni osebi. Odrešitelja, ki mora ob reševanju sveta rešiti še svoj daddy issue in ljubezenski interes. Vendar pa niti protagonist niti ljubezenski interes nista bila oblečena na način, ki bi zanimal vas, draga sodrga. To pa je nekaj, kar so se filmi naslednjih desetletij močno trudili popraviti.
Publika: Hura! <vsesplošen razvrat>