S frendom, s katerim sva veliko držala palec kvišku, sva sčasoma zapisala nekaj vprašanj, ki so nadomestila dolgočasen, ponavljajoč se štoparski small talk. Večino vprašanj se je razvilo iz raznoraznih debat z ostalimi potniki v avtu. Ker smo si bili neznanci, ki se najverjetneje nikoli več ne bomo srečali, smo si dovolili drugačne pristope k pogovoru ali pa smo se odprli veliko bolj kot bi se sicer. Vsa vprašanja so nekje zapisana, a jaz se trenutno spomnim le dveh. Eno je bilo recimo: »Ali si predstavljaš gazirano mleko?« Takrat očitno še nisva vedela za kefir. Najbolj provokativno pa je ponavadi bilo, sploh, ker je bilo postavljeno med vožnjo: »Kaj bi storili, če bi bili pijani?« Preberi več VPRAŠANJE
Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Naughtius Maximus
KNJIŽNICA MODERNE ZAMORSKE POEZIJE
Tako je, dame in gospodje!
Oglašamo se vam in vašim bližnjim,
to je gospod X pa do Z, Xzibit,
tako je, odbijajoč, gremo!
To je prvi dan preostanka mojga živôta,
X stoji za majkom lajk Walter Cronkite,
viusi držte luči, jas skrbim, da so rajms divota;
zgubite pogled in vero pa od mene sam gudnajt.
To ni za mušice, ni masa, ki ste jo vajeni, za piškot,
to je teflon, skozi mene ne gre noben šut,
koga boš ti šutnu? (Koga?) Še na najboljši dan ne, tud
če rolaš Divji Zahod ne, predaj se, gospod. Preberi več KNJIŽNICA MODERNE ZAMORSKE POEZIJE
MARIJA TEREZIJA SODOBNEGA SVETA
Izpisala sem se še iz ene FB skupine. Ker ne razumem, da ljudje ne želijo nasvetov, čeprav zanje včasih tudi prosijo. Večina želi prebrati oziroma slišati točno določeno že ustvarjeno mnenje in z objavami verjetno le iščejo pozornost. Najverjetneje jo iščemo tudi tisti, ki se zapletamo v debate brez konca in kraja, kar vodi k edinemu logičnemu zaključku: Vsi smo zatravmirani in bi morali rezervirati termin pri psihoterapevtu. Preberi več MARIJA TEREZIJA SODOBNEGA SVETA
ALARM
ALARM * ALARM * ALARM
Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop. Preberi več ALARM
TIPIČNI LJUBLJANČAN
Sicer pa ni imelo pomena, kar je pravil. S štrikom okoli vratu, si je razlagal, da ne rabi tolažbe. Da ima dovolj, da ni na njem nič posebnega, da si želi le malo tišine. Če bi ga posneli, bi bil vsaj v nadaljevanki, dnevniku, nekaj. Če bi ga posneli, bi iz zapora spisal še avtobiografijo. Tako pa nič od njega. Sam je slonel ob budilki, sam ob obešalniku iz Ikee, sam je gledal zvita balkonska vrata in si zamišljal, kako bo lastniku stanovanja vendarle razložil, da jih je zjebalo bolj vreme kot on sam. Preberi več TIPIČNI LJUBLJANČAN