Ena od prvih asociacij na znanstveno fantastiko je običajno občutek hladu, ki spremlja vseprisotne kovinske barve futurističnega velemesta. Povsem instinktivno začutiš, da površina umetnih mas nikoli ne bo tako topla kot les in da bi z roko raje pogladil domači parket in tipkovnico, čeprav je tista v prihodnosti očitno bolj gladka in snažnejša. Prihodnost je enako fascinirajoča in odbijajoča hkrati. V preteklosti smo že pokazali, čemu nas razgled nanjo navdaja s perečo negotovostjo, če ne že kar strahom: ker sedanjost vidimo kot optimalen čas. Če je preteklost čas, ko smo bili podvrženi divjini, potem je prihodnost tista, v kateri bo človek postal ujetnik lastnih proizvodov. Sedanjost, iz katere stopimo v kino ali pred domači ekran, je tisti trhel, izginjajoč ekosistem, v katerem je še vedno dovolj prostora za najboljše iz obeh časov – pristna izkušnja naravnega in obenem začetki krasnega novega časa, ko nam je še dano slaviti lastno pamet. Preberi več WESTWORLD →