A je mogoče, da Šalamun ni bil nek literarni presežek? Mislim, jaz to berem in berem in berem, ampak to meni nič ne pomeni. Kje je tu lepota?
Arhiv Značk: poezija
MYRTYL KYMBYT: TONE ŠKRJANEC IN PREDLOG ZAKONIKA NEOPOEZIJE
Vrata so se zaloputnila za možmi postave, ki so v sterilno belo sobo privlekli Škrjančevega Toneta, hudo premikastenega, kot se za policijo tudi spodobi. Kljub jezi, ki bi ga lahko upravičeno prevzela, je ostal miren in bil pripravljen sodelovati: »Mi je zdaj dovoljeno izvedeti, zakaj sem tu, gospoda?«
»Najprej boš podpisal te papirje in se zaobvezal … « Preberi več MYRTYL KYMBYT: TONE ŠKRJANEC IN PREDLOG ZAKONIKA NEOPOEZIJE
MYRTYL KYMBYT: MAJA VIDMAR IN GUILLAUME APOLLINAIRE
Arena se odpre. Občinstvo sede na prosta sedišča in čeblja do pričetka spektakla. Fantiči za pičle šilinge počistijo pesek, ki je ostal razmetan od prejšnjega dvoboja. Napovedovalec s fanfarami za background oznani tragedijo, ki se ima pripetiti: »Zbrana javnost, pred vas ponovno stopata junaka, ki sta se odločila svoje ime zapisati v neskončnost!« Bučen aplavz. Kokice letijo na vse strani. »Naše poslanstvo je, da se nahranimo z živim, utripajočim tkivom posameznikov, prostovoljcev! Red hoče žrtve, mi žrtvujemo! Red hoče trpljenje, mi trpinčimo! Red hoče ponižanje, mi ponižujemo!« Ploskanju sledi nekontrolirano dretje. Največji privrženci nomenklature vriskajo: »De-mos, de-mos!« Njihov bes hiperbolira v izbijanje zob, lomljenje nosov in komolčenje prsi. »MI! SMO! JAVNOST!« Vik preglasi grmenje oblakov. »Vreme je bilo izbrano, Red nam je naklonjen. Nocoj je čas za žetev!« Preberi več MYRTYL KYMBYT: MAJA VIDMAR IN GUILLAUME APOLLINAIRE
MEHANSKE ŽIVALI
POSTČLOVEK
oči ima kot dokumentarec
in usta kot heroin
videti me želi popolnega kot kennedy
to ni bog to ni bog
bog je le statistika
bog
je le
statistika
reče
pokaži mi mrtve zvezde
vse pojejo
to je religiozna umita nasilna motnja
bog je število do katerega ne znaš prešteti
ti si postčloveški in permanentno zvezan
ona je poganski romar
ponošen in socialen
v svojih sanjah
je svetnica kot jackie onasis
kar se blešči
je hlad Preberi več MEHANSKE ŽIVALI
MEHANSKE ŽIVALI
VELIČASTNI BELI SVET
v vesolju si zvezde niso nič bližje
le bleščanje kot mrtvašnica
sanjal sem da sem astronavt
zgorel kot molj v plamenu
in naš svet je jebeno izginil
ne pripadam vašemu svetu
nič se ne celi in nič ne uspeva
ker je to veličastni beli svet
mi pa smo izžeti vseh barv
nekoč smo se ljubili
nekoč smo ljubili drug drugega
vsi moji šivi me srbijo
moja diagnoza je slaba
želim si da bi bila kraljica
zgolj za danes
kaj drugega lahko povem v tako belem svetu
in pekel je bil tako leden
vse vaze so tako zdrobljene
in vrtnice nam trgajo dlani
mati marija je splavila
mi pa še naprej molimo kot insekti
svet pa je postal tako grd Preberi več MEHANSKE ŽIVALI