Težko je vseskozi imeti pred seboj dejstvo lastne umrljivosti. Težko bi bilo zdržati, živeti s konstantnim zavedanjem, da se tale igrica Življenja navkljub vsemu lahko zelo hitro zaključi. Ali pa je to le misel nekoga, ki tega nima v zavesti 24/7? Tak vsakdan se mi zdi skoraj nepredstavljiv. Če bi se vsako jutro zbudil z mislijo na minljivost, kot se zbudim z mislijo na čaj, kako drugače bi potekal moj dan? Kaj bi razmišljal, kaj bi počel? Kaj bi jedel, kam bi šel, če sploh kam in s kom? Mar ne bi velik del aktivnosti, ki jih trenutno izvajamo, tudi povsem rutinsko, lahko zavrnili in v svoj bran navedli zgolj: »Ej, razumem, da je treba povečat prodajo ampak a ti veš, da bomo nekoč umrli?« Preberi več POZDRAV ŽIVLJENJU →