PRVA KRI: DRUGI DEL

Ste si tudi vi zaželeli prebrati vse (reci in piši, vse, 349, če smo natančni) besede, ki jih John Rambo izreče v filmu Prva kri: drugi del (1985), kot bi jih zapisal pesnik? Seveda si niste, ne se jebat, kdo si želi česa takega? Vseeno, mi vam jih ponujamo spodaj. Zakaj? Ker (jez)deci vsebine vedno dajo, česar si bralci niso nikoli mislili, da svet potrebuje. Ampak svet to potrebuje. Svet to še kako potrebuje!

* * *

Nič se ne konča.

Videl sem hujše.

Ja.

Tu vsaj vem, kje sem.

Kakšna naloga?

Zakaj jaz?

Vem.

Gospod … pa bomo tokrat zmagali?

Sem … ?

 … Gospod?

Fotografije?

Naj jih jaz vodim?

Poskusi …

Pusti svojim prstom, da opravijo svoje.

Verjamem, da je um najboljše orožje.

Za nekatere.

Lokalni agent Co Bao.

Se spomniš, ko je Murdock dejal, da je služil v drugem bataljonu, tretjem marinskem vodu v Kom Tumu leta ’66?

Drugi bataljon je bil v Kud Sanku.

Ja.

Kdo si?

Bolje, da se odpravimo!

Bil sem zadržan.

Pirati?

Kaj pa patrulje na čolnih?

Hočeš nazaj?

Dolga zgodba.

Pa ti?

 … zmagati, preživeti.

Preživeti vojno pomeni postati vojna.

 … zamenljiv sem.

Veš, kaj to pomeni?

Lok … ni preglasen.

Tu, zunaj, se ukazi končajo in začnejo ljudje.

Prišel sem, da te spravim ven.

Ne govori … ne premikaj se …

 … vrnili se bomo.

Lahko hodiš?

Samo en teden?

Prodani smo.

Pojdite do brega!

Gremo, hitro!

 … ne bom ga več potreboval. Zamenjam …

… v žaklju so eksplozivi.

To je konec.

Kje?

Prišel sem po zapornike … kako bi pa izgledalo, če bi se vrnil s soprogo?

Gremo!

 … 220-56, osamljeni volk, sprejemam …

Volčji brlog! Tukaj … osamljeni volk … me slišite? Konec.

 … Murdock.

 … Murdock, prihajam pote!

Sem!

Težka noč.

 … ne.

Pazil bom.

Ja.

 … ne poznaš me.

 … ja.

 … ne!

Tukaj!

Gremo!

Osamljeni volk volčjemu brlogu … me slišite?

Pripravite se na zasilni pristanek. Prihajamo z ameriškimi zaporniki. Konec.

Mi smo zmagali … vi ste izgubili. Naloga opravljena.

Veliko mož je še tam zunaj. Najdite jih, ali pa bom jaz našel vas.

 … ne vem.

Njim jo daj. Bolj si jo zaslužijo.

Kam naj se vrnem? Moji prijatelji so umrli tukaj. Del mene … je umrl tukaj.

Sovražim jo? Umrl bi zanjo!

Kaj hočem? Hočem, kar hočejo oni. In kar hoče vsak, ki je prišel sem in prelival kri in dal vse od sebe … da bi nas naša država imela tako rada, kot imamo mi njo … to hočem! In to so hoteli tudi oni.

Dan za dnem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.