Zadnjega avgusta 2013 je žirija razpisa za najboljšo kratko zgodbo prvega trinajstletja sedla v neprodušno zaprto komoro in začela brati. Na njeno uredništvo je prispelo 04530136121 znakov s presledki, ki sestavljajo nedoločljivo število zgodb s povečini cyberpunk, 80’s ZF tematiko. Omembe vredne so zgodbe z naslednjimi elementi (avtorji štorij se bodo prepoznali sami): s Scullyjevo in Mulderjem v sado-mazo nipple fajtu; MacGyverjevskim zombijem na lovu za zadnjim živečim črncem; črvojedci; zgodba Johnny z glavnim junakom, križancem med Johnnyjem Bravom in Johnnyjem Mnemonicom (lasje enega, možgani drugega in ja, ravno obratno od tega, kar ste pričakovali); triler s postapokaliptičnim Zagorjem in njegovim pofukavanjem z debelimi živalmi na obali ter vseh 48 delov Umorov na podeželju 23. stoletja (naslednjič, čez 13 let, bomo omejili število prispevkov na 26).[1] Žirantgarda je izbrala top 6 in prepolovila sedmo najboljšo ter jih spravila v železen zabojček. Kapsula se je zaprla. Preberi več ZAKLJUČEK KRIOGENIČNEGA ČASOPLOVA 2013
NI GOVORA
»Ni govora.« Z mešanico jeze in osuplosti je zrla v majhno postavo, ki se je vrtela na stolu in premetavala ogromne kupe papirjev. »Menda me ne misliš resno poslati intervjuvat tega … Tega izmečka?« Preberi več NI GOVORA
STARŠI IN IZJEME
Moja ljubezen do marginalnega, nepomembnega, čudnega, majhnega in nelogičnega, najverjetneje ker sem se s temi oznakami od vedno identificiral in se v njihovih sferah tudi dobro znašel, me je obdarila s sposobnostjo zanimanja za detajle, ki nikakor ne sodijo v človeški spominski habitus, jaz pa sem se jih nekako uspel okleniti kot pijanec plota.[1] Ne le, da so tovrstni podatki prva stvar, ki si jo zapomnim v zvezi z določenimi temami, najverjetneje so tudi zadnja stvar, ki jo bom v spominu ohranil do najbolj senilnih let. Preberi več STARŠI IN IZJEME
S FUKOM JE KRIŽ
S fukom je križ.
Včasih je edino, kar me sili pokonci in je edino, kar me vedno znova pokopava. Problem je predvsem v zaupanju, ki se včasih zgradi v nekih idejah, ko se te z življenjem zbijejo v glavi. Ženske so takšne in takšne, predvsem tiste, ki si jih ljubil, ki jih še, ki jih boš. In ko ena v ideji, v popolnosti pade, ko ena izgubi svojo čarobnost, ki jo je premogla, padejo vse. Čustva so jebena stvar in strast tudi. Včasih sploh ne verjamem več vanjo. Ne reši mi je pijača in ne rešijo mi je čedne punce. Včasih je fuk čisti brezup. Se mi je že zgodilo, kako sem pogledoval na uro zdolgočasen med akcijo in upal, da čim hitreje mine in nisem imel jajc reči, dovolj je muca zlata, prav neumno že izgledava. Nisem imel dovolj energije, da bi karkoli storil. In je potonila moja večna želja o jebatorju prve klase. Slab sem, če mi ni do seksa, ko je to vendar vse za prave moške, ne, ljudi! Da se moški še identificiramo z dolžino kurca, je še bolj znano dejstvo. Tipi se fentavajo, ko jim ne vstane več. Preberi več S FUKOM JE KRIŽ
23:00
23:00, nekje na severnem robu Ljubljane.
Tuljenje in hropenje umirajočih. Poblazneli kriki tistih, ki se jim bodo kmalu pridružili. Nižje ob cesti se je zaslišalo cviljenje avtomobilskih gum in takoj zatem top udarec pločevine ob drevesno deblo. Asjo je od napora žgalo v pljučih, zdelo se ji je, da teče za svoje življenje že vso večnost. Želela se je zvaliti po tleh in počakati na svojo usodo, se prepustiti cunamiju pogube, ki je divjal za njo. A že ob prvem opotekajočem koraku jo je zagrabila roka neznanca ob njej in jo povlekla naprej. V temi je razločila samo obrise, videla je, da so skupaj z njo iz mesta bežali tudi drugi ljudje. Na koncu gozda se je zasvetila luč in gruča ubežnikov je instinktivno stekla proti njej. Asja se je z zadnjimi močmi opotekla za njimi. Luč je pod seboj razkrila zapuščeno opečnato stavbo ob stranski cestici; ubežniki so vdrli vanjo in se porazgubili v njej – Asja je hotela zavpiti, naj jo počakajo, a se je ravno v tistem trenutku spotaknila in se zložila po tleh. Hišna vrata so se sunkovito zaprla. Preberi več 23:00