Gibanje, ki je igra, nima cilja, v katerem bi se končalo, temveč se obnavlja v vztrajnem ponavljanju.
– Hans-Georg Gadamer[1]
Brovarišice in brovariši,
Medspletna situacija se zaostruje!
Gibanje, ki je igra, nima cilja, v katerem bi se končalo, temveč se obnavlja v vztrajnem ponavljanju.
– Hans-Georg Gadamer[1]
Brovarišice in brovariši,
Medspletna situacija se zaostruje!
Mala Lenee (6) iz predmestja Göteborga je pravi ekspert tradicionalističnega vzhodno mongolskega sloga, ki ga izrablja za čutno upovedovanje fantastičnih in mitskih motivov v avtorskih baladah, s katerimi nadaljuje že tako bogato ustno izročilo. Švedski literarni kritiki so jo zmotno poimenovali za eno izmed nosilk najmlajše generacije lastne književnosti in eno vidnejših predstavnic nove göteborške pomladi, a vplivov vzhodno mongolske literarne tradicije je nemogoče preslišati, kljub temu, da sama zanika kakršen koli stik s pol planeta oddaljeno azijsko nacijo. Preberi več PISUNSKO BOTRSTVO
»Še ena stvar,« odprl sem novo debato. »Nisem prepričan, da res potrebujem tisto, kar mi boš povedala. Če bom moral nadaljevati brez tebe, potem lahko naredim tudi to.« Preberi več ORKANSKA CESTA
Ko sem obkrožil listo na volilnem listu, sem imel slabo vest. Ko sem se odločal, koga bi volil, sem imel slabo vest. Ko sem se danes zbujal in se mi ni ljubilo vstat, sem imel slabo vest.
Ko poslušam novice, koliko je brezposelnih, imam slabo vest, ko govorijo upokojenci o skrbeh za penzijo, saj nihče več ne vplačuje v državno blagajno, imam slabo vest. Ko so me klicali z zavoda, sem imel slabo vest. Nekako tako delujem zadnje čase. Počutim se krivega. Sploh mi ni treba več kazati s prstom in si odgovarjati. Počutim se krivega. Nikjer se ne znajdem. Socialisti me silijo v kapitalista in kapitalisti v socialista. Iz vasi me ženejo v mesto in iz mesta nazaj na vas. Preberi več KRIVDA
Na začetku je bilo, moram priznati, razočaranje. Kot vedno, ko se mi zdi, da se slika, ustvarjena v glavi, ne klapa s tisto, ki jo imam pred očmi. Ampak tam je bila, kakršna je pač že bila, zmačkana od prežurane noči, z rahlim razmikom med zobmi, težkimi podočnjaki in nekim nezanimivim »i don’t give a fuck« izrazom na obrazu. Pospremila nas je na teraso, nam skuhala kavo, meni pa prinesla “sokeca”, ker ga je pač imela, sam pa sem na gosti jagodni sok enostavno nor. A če je kje veljalo, da se knjige ne sodi po platnicah, je to veljalo zanjo. Preberi več V
Uporabljamo piškotke. Več INFO
Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.