če bereš to sporočilo, že veš, kakšno misijo sem sprejel na svoja pleča. Sledil sem Jezdecem in njihovemu smradu zla do ceste, ki vodi na Dunaj. Zviti so, preračunljivi, brišejo sledi, kolikor jih le lahko, a odločen sem, da jih bom našel, kjer koli se mislijo skriti. Ne morejo si privoščiti škandala na odprtem, dokler bom pomešan v množico sumničavih pogledov, bom varen. Vsaj upal sem, da bo tako, nato sem izvedel, da je v njihovi skupini več pokvarjencev, kot sem si lahko mislil.Preberi več ENIGMAVIK. LITEROGIKA: IN SEDAJ NEKAJ ČISTO DRUGAČNEGA. POGLAVJE III→
če bereš to sporočilo, že veš, kakšno misijo sem sprejel na svoja pleča, a niti ti niti jaz si nisva mogla vsaj približno predstavljati, s kakšno pokvarjeno, nagnusno in izprijeno bando imam opravka. Ne le, da obstajajo močni namigi, da je med njimi nimfomanični transvestit, kot sem že poročal, bojda se kosam s samim zloveščim dr. Driskyjem. Driskyjem Bare-ass-ovskim, zloglasnim mučiteljem čebel in eksperimentatorjem s človeškimi možgani v nekakšnih kadeh. Ko sem šel pobrat svoj žig na kontrolno točko pohoda, sem slišal neko starejšo gospo, ki je povedala, da je doktor res bil na najdišču grala in da je resnično ukradel enega od manjkajočih artefaktov, storil pa je to preden je do varnostnikov prispelo ponarejeno pismo ogorčenega gledalca. Hvalabogu za klepetulje.Preberi več ENIGMAVIK. LITEROGIKA: IN SEDAJ NEKAJ ČISTO DRUGAČNEGA. POGLAVJE II→
9. maja 2015, na obletnico vkorakanja partizanskih enot v Ljubljano, je slovenska prestolnica že 59. zapored zbezala ljudstvo v gibanje po Poti spominov in tovarištva. Literarno-umetniško društvo TFF 12 se je dogodku pridružilo s krimičem, ki je čakal razgaljen v osmih delih na osmih kontrolnih točkah. Ljubitelji literature, logike in pohodov so lahko skenirali unikatne QR kode, ki so vodile do osmih pisem Jacka Kowalskyja, protagonista Koljača, ki je zasledoval bando Jezdecev na begu s prizorišča zločina. Preberi več ENIGMAVIK. LITEROGIKA: IN SEDAJ NEKAJ ČISTO DRUGAČNEGA. POGLAVJE I→
Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop. Preberi več ALARM→
Grabil sem jo za rit, neveščo kurbo, ki je bila daleč od klasičnega pomena te besede, pa je vendar delovala tako. Sicer sva se pa ljubkovalno vedno tako poimenovala. Po vsakem prepiru mi je samo pomignila z boki in moji argumenti o njeni nadvladi so bili vidni še najinim otrokom na vrtčevskem dvorišču. Poljubil sem jo na lice in tamali so gledali za nama, kot da ljubezen ne obstaja več, mogoče pa jim je po vseh predstavah o gejevskih pingvinih in spraševanju po (ne)božjem, na katere sva jih vozila, enostavno svet postal pretirano determiniran. Pojasnjen. Usmerjen. Definiran. Preberi več GRABIL SEM JO ZA RIT→
