igra poezije
rime ena-nič-ena
najtežjih devet-do-pet, ki jih ponuja Zavod za zaposlovanje
knjige zgodovine te ne naučijo nositi bremen
mamojebec, si pripravljen na pesnjenje?
si pripravljen prodati dušo za sanje?
za igre poezije
kuzlinček
jaz sem akter moteče situacije
moje dejanje je zblazneti
morali bi me uspavati, ko sem bil še dete
Wes Craven bi kriknil, ko bi videl, kakšna je scena
moji stihi niso za prodajo
moji štihi so produkt iskanja krompirja
okajen ali trezen me srečaš in srat začneš v hlače
omedliš, ker me vsi dovolj poznajo
da vejo: da udriham pičkurje po pleskah
dokler s tleskom ne tresknejo vratovi
z zvenom občujem
potujem s pomenom tja daleč na postajo poezije
vse kul, pesnim jaz, pesniš ti, pesnimo vsi,
on pesni, ona pesni, kar naenkrat vsi namočeni
jaz pa kot potresni
sunek fuknem zvezdnega otroka dol s planeta
in kot Godzila odidem nazaj v valove
v svoj dvorec
tak sem jaz, mamojebeni črni mož
vsi so kot psi
kurblajo kot traktor orje
moja pesem je kaviar, njihova pašteta
jaz pesnim kurcovleke harmonije
ker nimam nobene potrebe po tem
denar so mamila
deli ga predsednik, narodoosvobodilni borec
smrdeč v svojem kadilaku, jaz namreč vem
ma ni on bitje poezije
* * *
ugasnili me bodo kot svečko
ker še nisem vsega odpel, kar odpeti je treba
odpel bom, ko bo državni zbor izbrisan
ko bom videl šopke krizantem na grobu
lahko noč, igor, psica, hov hov, bav vav
lahko mi vzameš jezik,
a ne moreš mi jezika
pomisli zdaj, ko je histerije konec
da te ne grem iskat v leglo kriminala
in obrnit, kar še ni obrnjeno na glavo
tudi jaz sem za Slovenijo
jebeš nesvobodo
a kaj ti bo svoboda, če ti drugi poje, kaj je to
tetojebači, skrijte se, izbrani sinovi psic
vzemite mi pero
in bom našel nekaj drugega za udarce
ne kupim vaših lekcij o pesnjenju
s peresom drgnem po papirju in puščam
kri, ki je ne bo nikoli zmanjkalo
dokler se vse ne zasuka, bom učitelj
tak sem begi ja, kakurbirscaprasi
fefaj mi ackura in oprostite moji
ščinilatini, bešje te
ujspe že enkrat!
* * *
stavim, da bi rajši
pili in pozabili moje nespodobnosti
jaz pa se usmradim na to, kar bruhajte, če ne
morete gnusa z(a)držati
ne morete biti poeti, če se ne držite za jajca
brez pretvarjanj
lahko mi vzamete laptop, a tako ali drugače
bo vrelo iz mene
nisem pozabil na čase, ko sem kot vsak zamorček
molčal, ker ste nam vzeli pljuča
pišem o svojih željah
ne bojim se drugih moških
vse, kar imajo, so besede, prav toliko kot jaz
morda nisem nagrajeni pesnik, že res
ne štekam poezije
ampak tudi buč ne konzumiram zato, ker bi jih štekal
* * *
sredi družbe se mi utrne
in začnem peti o samouničenju po zadnjem verzu
tako omotičen bi najraje presedlal za volan
in zapeljal v druge čase
ko sem še svobodnjačil, brzinčil, dvigoval krila in tlak
na svojem kolesu z desetimi prestavami
ustreli, če imaš v eni roki srečo
samo pazi se, da te ne ujamem pri meku
bomo videli potem, kdo je čiken mknaget
moja nestabilnost je posledica mletih možganov
ne pretepam se
brzostreljam z Microsoft Wordom
navdušenje naravnost kašljam in kašljam naravnost
preskakujem razdalje kot ciganski zajec
tablete požiram in
prepolovičim obzorje
* * *
vera je smrad, ki ostane po posrani poeziji
milijončki niso nič posebnega
milijončke vidiš povsod
milijončke slišiš povsod
v milijončke verjameš povsod
medtem pa je edina resnična stvar moja črka
ne mirovni sporazum, ne ena-ena-tri,
ne modra uniforma, ne duhovniška halja
* * *
skozi ulice mojih stavkov mezi scalina prejšnje noči
absurda
zavitih besed in
ležečih pesnikov na pločniku
poslovite se od filmskega življenja
s profili na facebooku nimamo več absolutno ničesar skupnega
ansambel nagnusa sem
s prehodom v dlaneh
angel bombardiranja, hipnosti in brezobžalovanja
ljubezen do lastne postave je pasji običaj
kot mahanje z repom ni več
stvar biologije
grizemo asfalt
svinčnike požiramo
odhajamo
bil je že čas
vojne s pesniki
vojne s peresi
vojne s titulami
igre poezije
* * *
jaz sem poosebljena retardacija
boli me kurac za moj kurac zato
je moja punca tudi moj tip
med pesniki se je razvnel prepir, kdo je največji
in zdaj je tišina
moja solo kariera je plod kontramodrosti
čas je da napišem vso poezijo, črke sem itak že vse
lahko da ne
lahko ne da
pri minus dvajset v snegu
lahko le strmiš v daljavo s krvavim želodcem in praznimi
zrkli
moje hčere ne poslušajo več potoka
anticepile so se z lepilom
in če jim poezija ne bo pomagala
jih bo požrlo podeželje
* * *
igra poezije
igra poezije
prodajamo čreva
kopljemo prst
za neotipljivo
igra poezije
igra poezije
prodajamo čreva
kopljemo prst
igra poezije
igra poezije