KNJIŽNICA MODERNE ZAMORSKE POEZIJE

igra poezije

rime ena-nič-ena

najtežjih devet-do-pet, ki jih ponuja Zavod za zaposlovanje

knjige zgodovine te ne naučijo nositi bremen

 

mamojebec, si pripravljen na pesnjenje?

si pripravljen prodati dušo za sanje?

za igre poezije

kuzlinček

 

jaz sem akter moteče situacije

moje dejanje je zblazneti

morali bi me uspavati, ko sem bil še dete

Wes Craven bi kriknil, ko bi videl, kakšna je scena

 

moji stihi niso za prodajo

moji štihi so produkt iskanja krompirja

okajen ali trezen me srečaš in srat začneš v hlače

omedliš, ker me vsi dovolj poznajo

 

da vejo: da udriham pičkurje po pleskah

dokler s tleskom ne tresknejo vratovi

z zvenom občujem

potujem s pomenom tja daleč na postajo poezije

 

vse kul, pesnim jaz, pesniš ti, pesnimo vsi,

on pesni, ona pesni, kar naenkrat vsi namočeni

jaz pa kot potresni

sunek fuknem zvezdnega otroka dol s planeta

 

in kot Godzila odidem nazaj v valove

v svoj dvorec

tak sem jaz, mamojebeni črni mož

vsi so kot psi

 

kurblajo kot traktor orje

moja pesem je kaviar, njihova pašteta

jaz pesnim kurcovleke harmonije

ker nimam nobene potrebe po tem

 

denar so mamila

deli ga predsednik, narodoosvobodilni borec

smrdeč v svojem kadilaku, jaz namreč vem

ma ni on bitje poezije

* * *

ugasnili me bodo kot svečko

ker še nisem vsega odpel, kar odpeti je treba

odpel bom, ko bo državni zbor izbrisan

ko bom videl šopke krizantem na grobu

 

lahko noč, igor, psica, hov hov, bav vav

lahko mi vzameš jezik,

a ne moreš mi jezika

pomisli zdaj, ko je histerije konec

 

da te ne grem iskat v leglo kriminala

in obrnit, kar še ni obrnjeno na glavo

tudi jaz sem za Slovenijo

jebeš nesvobodo

 

a kaj ti bo svoboda, če ti drugi poje, kaj je to

tetojebači, skrijte se, izbrani sinovi psic

vzemite mi pero

in bom našel nekaj drugega za udarce

 

ne kupim vaših lekcij o pesnjenju

s peresom drgnem po papirju in puščam

kri, ki je ne bo nikoli zmanjkalo

dokler se vse ne zasuka, bom učitelj

 

tak sem begi ja, kakurbirscaprasi

fefaj mi ackura in oprostite moji

ščinilatini, bešje te

ujspe že enkrat!

* * *

stavim, da bi rajši

pili in pozabili moje nespodobnosti

jaz pa se usmradim na to, kar bruhajte, če ne

morete gnusa z(a)držati

 

ne morete biti poeti, če se ne držite za jajca

brez pretvarjanj

lahko mi vzamete laptop, a tako ali drugače

bo vrelo iz mene

 

nisem pozabil na čase, ko sem kot vsak zamorček

molčal, ker ste nam vzeli pljuča

pišem o svojih željah

ne bojim se drugih moških

 

vse, kar imajo, so besede, prav toliko kot jaz

morda nisem nagrajeni pesnik, že res

ne štekam poezije

ampak tudi buč ne konzumiram zato, ker bi jih štekal

* * *

sredi družbe se mi utrne

in začnem peti o samouničenju po zadnjem verzu

tako omotičen bi najraje presedlal za volan

in zapeljal v druge čase

 

ko sem še svobodnjačil, brzinčil, dvigoval krila in tlak

na svojem kolesu z desetimi prestavami

ustreli, če imaš v eni roki srečo

samo pazi se, da te ne ujamem pri meku

 

bomo videli potem, kdo je čiken mknaget

moja nestabilnost je posledica mletih možganov

ne pretepam se

brzostreljam z Microsoft Wordom

 

navdušenje naravnost kašljam in kašljam naravnost

preskakujem razdalje kot ciganski zajec

tablete požiram in

prepolovičim obzorje

* * *

vera je smrad, ki ostane po posrani poeziji

milijončki niso nič posebnega

milijončke vidiš povsod

milijončke slišiš povsod

 

v milijončke verjameš povsod

medtem pa je edina resnična stvar moja črka

ne mirovni sporazum, ne ena-ena-tri,

ne modra uniforma, ne duhovniška halja

* * *

skozi ulice mojih stavkov mezi scalina prejšnje noči

absurda

zavitih besed in

ležečih pesnikov na pločniku

 

poslovite se od filmskega življenja

s profili na facebooku nimamo več absolutno ničesar skupnega

ansambel nagnusa sem

s prehodom v dlaneh

 

angel bombardiranja, hipnosti in brezobžalovanja

ljubezen do lastne postave je pasji običaj

kot mahanje z repom ni več

stvar biologije

 

grizemo asfalt

svinčnike požiramo

odhajamo

bil je že čas

 

vojne s pesniki

vojne s peresi

vojne s titulami

igre poezije

* * *

jaz sem poosebljena retardacija

boli me kurac za moj kurac zato

je moja punca tudi moj tip

med pesniki se je razvnel prepir, kdo je največji

 

in zdaj je tišina

moja solo kariera je plod kontramodrosti

čas je da napišem vso poezijo, črke sem itak že vse

lahko da ne

 

lahko ne da

pri minus dvajset v snegu

lahko le strmiš v daljavo s krvavim želodcem in praznimi

zrkli

 

moje hčere ne poslušajo več potoka

anticepile so se z lepilom

in če jim poezija ne bo pomagala

jih bo požrlo podeželje

* * *

igra poezije

igra poezije

prodajamo čreva

kopljemo prst

za neotipljivo

igra poezije

igra poezije

prodajamo čreva

kopljemo prst

igra poezije

igra poezije

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.