FINANČNI TOK
Ko sem bil še otrok, moja mati nikoli ni odštela kovancev belim klošarjem. Nahitro jih je premerila in dejala: »Ne, za to ni nobenega razloga.«
Zdaj, ko sem odrasel, počasi dojemam njeno logiko.
V tej državi biti bel pomeni imeti 5 dolarjev. Biti črn pomeni, da si 50 centov kratek.
OH, BITI BOGAT IN ČRN
Črnci smo najrevnejši ljudje na svetu. Je pa res, da lahko tu in tam srečate črnca z veliko gmoto denarja. A on nikakor ni vzorec, po katerem gre sklepati o vseh.
Ja, Oprah je bogata. Vsako leto zasluži na stotine milijonov. To je super. Ampak, če bi se Bill Gates nekega jutra zbudil z bančnim računom Oprah, bi skočil skozi jebeno okno. Ustrelil bi lastne otroke v glavo in se pripravil na konec sveta. Ni govora, da bi se sprijaznil biti tako reven!
Shaquille O’Neal ima tudi ogromno denarja. A ne pozabimo, da je njegov ček podpisal belec.
»Izvoli, Shaq, kupi si kakšen skakljajoč avto, ali ne vem kaj.«
Ste si kdaj pogledali katerega od seznamov najbogatejših prebivalcev te države? To so vedno neznani belci a la Jackie Allen, tajkun bilijarder, ki si je zamislil robčke. Ali Lance Mays, dedič čigumijev iz avtomatov. Ti tipi so tako bogati, da na seznamu ni niti Donalda Trumpa.
Ste kdaj pokukali na seznam najbogatejših črncev v tej državi? Oprah je na njem. Cosby. Michael Jordan. Magic Johnson. Tiger Woods. Filmski zvezdniki. Ampak po številki 8 boste hitro našli brata, ki je ravno prejšnji teden zadel na lotu.
* * *
Mnogi bogataši so bili v mladosti piflarji. Bili so izjemno brihtni, a tudi izjemno grdi. Nikoli niso dobili punce. Zadnje so jih izbrali pri športni vzgoji. In potem je še televizija poudarila ta stereotip. Da vas slišim, imenujte tri zelo, zelo pametne otroke iz televizijskih oddaj, ki so bili hkrati tudi zelo popularni v družbi. Se mi je zdelo, da vam ne bo uspelo.
Mislim si, da bi bilo zelo zabavno slišati te bivše piflarje, kako javnosti razlagajo, da se imajo danes krasno v primerjavi z nami.
»Živjo, jaz sem Bill Gates. Ko sem bil star osem let, me je sosedov Miha prijel za gležnje in iz mojih žepov stresel ves drobiž, ki sem ga imel. V najstniških letih nisem nikoli seksal. Bil sem pameten in prijazen, moral pa sem se ves čas brigati zase.
Danes sem bilijarder.«
* * *
Ljudje me ves čas prosijo za denar. Mene prosijo za denar, kot prosijo druge ljudi, ali jim lahko povedo, koliko je ura. Vedno se najde kdo, ki ga zanima, ali mu lahko pomagam pri nakupu avtomobila ali hiše. Do mene se vedejo, kot da sem zadel na loteriji in imam pet milijončkov na strani, s katerimi ne vem, kaj početi. In nihče jih nima namena vrniti, ker se vsem zdi, da zvezdniki itak ne služimo svojega denarja. Ljudje entertainmenta ne vidijo kot službo. Vidijo ga kot učbeniški primer naj-ti-bo. Žlica nam je padla v med. Sama od sebe. To je še toliko bolj res, če ste profesionalni komik; vsi poznajo nekoga, ki je smešen in vsi poznajo nekoga, ki je še bolj smešen od vas.
Če delate v entertainmentu, si ljudje predstavljajo, da prejemate dvakrat toliko kot zares. Za svojo sceno v Beverly Hills Cop II (1987) sem prejel 600 dolarjev. Za New Jack City (1991) 11.000 dolarjev. Ni slabo za dva tedna dela, zdaj pa to razpotegnite na celo leto in videli boste, da ne operirate z nenavadnimi zneski. Svoje prvo leto v Saturday Night Live (1975–) sem zaslužil 90.000 dolarjev. Ko odštejete davke, to nanese dobrih 50.000 dolarjev. Potem sem odštel 10 procentov za agenta pa 15 procentov za managerja pa 5 procentov za odvetnika in ostalo mi je 36.000 dolarjev. Tisto leto je moj brat Andre zaslužil več kot jaz.
Morda bi moral ljudem dati njegovo številko.
VELIK PROBLEM Z DENARJEM
Črnci imamo težave z denarjem. Belci nimajo težav z denarjem, ker imajo izkušnje z njim. Dalj časa ga uporabljajo in vedo, kaj in kako. Belci vedo, da je treba imeti pri sebi dovolj denarja. »Petnajst dolarjev? Dobro, tukaj imate dvajsetaka.«
Bratje imamo pri blagajni same probleme.
»Petnajst dolarjev? Ste ziher? Čisto zares? Dajte prosim še enkrat čez skener. Okej? Ja, nič, bom moral vrnit tale Kit-Kat.«
Brat bo nabavil par sončnih očal za 300 dolarjev, kljub temu, da ve, da ga najemnina košta 350.
Kakšna jebena ignoranca je to?
Belci verjamejo v banke. Črnci ne. Če bo brat zadel na loteriji 10 milijonov, jih bo 9 nosil naokoli v žepu.
»Imaš morda za zamenjat stotaka?«
Belec bo zaslužil nekaj denarja in ga spravil v banko. Njegov denar mu bo služil nadaljnji denar. Črnec bo zaslužil nekaj denarja in vse skupaj je samo odštevanje, dokler ne bo spet brez vsega.
Ko belci umrejo, za seboj pustijo oporoko. Ko umrejo črnci, za seboj pustimo dolgove.
* * *
Belci obvladajo svoje kreditne kartice. Uporabljajo jih s samozavestjo.
»Bom plačal s kartico!«
Ste kdaj videli črnko kupovati s kreditno kartico? To je ena najbolj žalostnih scen na planetu. Roke se ji tresejo, ko jo potegne iz denarnice. Vmes ko blagajničarka pripravlja račun, ona prekriža prste. Moli.
»O, Gospod, prosim, naj gre skozi. Ne me osramotiti tukaj in danes, prosim, o, Gospod. Imam le 13 dolarjev limita. Gospod, Gospod, Gospod. Naj gre plačilo, prosim, skozi.«
Seveda ne gre skozi.
»Zavrnjeno.«
»Kako?«
»Zavrnjeno.«
Najprej se bo skušala izmazati, kot da se nič ni zgodilo.
»Vêra? Kdo je Vêra?«
»Ne Vêra, za-vr-nje-no. Vi. Vaša kartica. Terminal jo je zavrnil. Vi, ja, gospa z rdečimi lasmi, ZAVRNJENO!«
V tistem jo oblije sklep, da ne more biti slabše.
Seveda je lahko.
»Imate še kakšno kartico?«
»Če imam še kakšno kartico? Jebovas, srečo imam, da so mi odobrili tole. Mama je morala podpisati, da bo ona krila, če ne bom pridna. Ampak veste kaj, ni panike! Jebeš to! Jebeš te obleke! Imejte jih, če so vam tako dragocene, cipa krekerskorita!«
»Se opravičujem, gospa, ali bo to vse?«
»Ja, no … a imate možnost na layaway?«
Layaway so izumili za črnce. Brat bo na obroke vzel hišo, če bi mu dovolili.
»Koliko za hišo? Tristo tisoč? Okej, dam vam 8 dolarjev in vsak mesec po 4 dolarje od zdaj naprej. Ma zdaj, zdaj bo moja.«
Črnci se ves čas hvalisajo, kaj vse imajo na layawayu. Sploh še ni njihovo pa se že ponašajo.
»Lepo uro imaš, počakaj, da vidiš mojo uro, ki jo imam na layawayu. Jap, pa še par čevljev imam na layawayu. Saj veš, kako to gre, enega bi lahko že vzel pa se mi ne da.«
Ste že kdaj šli v šoping z nekom in samo gledali, kaj vse ima na layaway?
»Tamle, vidiš tisto? No, moja bo čez pet mesecev. No, moja bi čisto taka, ampak plava.
En dan septembra sem vzel plašč na layaway. Ko sem ga končno odplačal, je bil že maj in toplo vreme, ampak jebeš to, če je moj, je moj. Tisto poletje sem bil edini na ulici, ki je naokrog hodil v fraku in hotkicah.«
PRAVA VREDNOST
Moja mama je bila škrta do daske. OK, morda ne škrta, praktična. Nikoli ni plačala računov na rok.
»Če me ne mislijo odklopit, ne mislim plačat.«
Vedno je govorila: »Prvi račun je samo predlog. Če bi res radi, da plačaš, bodo prišli naokrog do bajte in potrkali na okno.«
Njena življenjska filozofija je bila: Če umreš zadolžen, si zmagal.
Ni in ni plačala vse dokler niso na Elektru že vlekli za kabel. Šele potem jim je poslala ček in jezno pismo, kot da jo je ponudnik tudi dejansko skušal oropati. Vselej je sikala: »Evo vam ta denar. Delate se, kot da je elektrika vaša. So vas moje jebene luči ovirale pri čem? Ste se morali vpletat? Drugič se brigajte zase!«
Poleg tega so vsi ponudniki tekočih stroškov zavijali z očmi, ker jim računov nikoli ni poravnala v celoti. Ona je – bolje od njih – vedela, koliko so bile vredne storitve, ki jih je bilo treba poravnat.
Štrom, koliko? 98 dolarjev?
Dam vam štiriintrideset, to je več kot dovolj!
Isto s telefonom. Sploh ne vem, zakaj smo imeli telefon. Visel je na steni zraven okrasne lesene žlice in vilic. In prav toliko je bil tudi koristen.
Včasih smo tako zamujali s plačilom, da smo lahko sprejeli klic, nismo pa mogli klicati sami. In potem je bilo včasih še huje. Lahko smo sprejeli klic, a nismo slišali, kaj so govorili na drugi strani linije.
»Ne slišim te, pokliči s telefona pri trgovini.«
To številko sem vedel na pamet.
‘Finančni tok’ je prevod poglavja ‘Cash Flow’ iz knjige Rock This! stand-up komika, igralca, scenarista, režiserja in producenta Chrisa Rocka.
Z vsem spoštovanjem, Elza Budau.