Na letošnji dan boja proti okupatorju smo objavili esej Kukiji Misfortune, s katerim smo se poklonili Georgu Carlinu, revolucionarju s sveta stand-up komedije. Naštevanje superlativov in uspehov bi bilo le votlo prepričevanje bralstva, zato predlagamo vpogled v živo tkivo njegovih besed. Tuba je polna teh in onih ekstraktov oz. posnetkov živih nastopov, zatorej (jez)deci raje ponujamo sijaje, ki jih slehernik na spletu še ne more najti. Spodaj prilagamo tri kratke dialoge, za katere se šušlja, da bodo kmalu udramljeni na odru, v najslabšem primeru pa vsaj avdioknjigizirani. Preberi več TRIJE DIALOGI
Arhivi Kategorije: Prevodi
KUKIJI MISFORTUNE
Dalj časa črpam svoj stand-up material iz treh virov. Prvi je angleški jezik: besede, fraze, reki in način, kako govorimo. Drugi vir je – kot pri mnogih komikih – kar razumem kot ‘mali svet’, tiste reči, ki jih vsi doživljamo na dnevni ravni: vožnja, hrana, hišni ljubljenčki, ljubezenske zveze in zlobne misli. Tretje področje je tisto, čemur bi sam rekel ‘veliki svet’: vojne, politika, rasa, smrt in zadeve družbe. Ne da bi meril, mislim, da ta knjiga dobro odseva razmerje vseh treh.
– George Carlin Preberi več KUKIJI MISFORTUNE
HAYSOV KODEKS
Nekoč je bil film svoboden. Iz njega je vrela pohota, ekstravaganca in nazorno nasilje. Po nekaj odmevnih škandalih v Hollywoodu in vse bolj razširjenem prepričanju, da filmi kvarijo mladino, pa je leta 1922 na čelo Združenja ameriških producentov in distributerjev stopil prezbiterijanski starešina Will H. Hays. Zadal si je, da bo filme v ZDA spravil v red. Leta 1930 je v veljavo stopil Haysov kodeks z natančnimi direktivami za filmske ustvarjalce, kako napraviti moralno neoporečne izdelke za občinstvo. Kodeks je ostal v veljavi vse do poznih petdesetih let, določena pravila pa so se v obliki filmskih tabujev ohranila vse do danes. V pričujoči obliki vam predstavljamo uvodni izsek in poglavitne poudarke Kodeksa. Preberi več HAYSOV KODEKS
KAKO PRIPOVEDOVATI ZGODBO. ZLATA ROKA
… se nadaljuje …
Pred daunimi časi je biu pošastno nesramen člouk in živeu je v preriji, daleč stran od vseh, razen od žene, ki je živela z njim. In potem je en dan žena umrla in on jo je uzeu in nesu ven in jo zakopau. Imela je pa njegova žena zlato roko – čisto zlato od ramena nauzdol. On je biu res pošastno nesramen – pošastno – in tisto noč je slabo spau. Res je hotu tisto zlato roko zase. Preberi več KAKO PRIPOVEDOVATI ZGODBO. ZLATA ROKA
KAKO PRIPOVEDOVATI ZGODBO. RANJENI VOJAK
… se nadaljuje …
Tekom neke bitke je vojak, ki mu je nasprotna stran odstrelila nogo, ustavil drugega vojaka in ga – po tem, ko ga je informiral o svoji izgubi – poprosil, da ga odnese v zaledje. Velikodušni Marsov sine si je oprtal nesrečnika in se odpravil postoriti uslugo. Izstreljeni metki in topovske krogle so letele levo in desno in kmalu je ena od slednjih ranjencu odrobila celo glavo – a to tako, da njegov nosač ni uspel niti posumiti, kaj se je zgodilo. Kmalu za tem ga je ustavil oficir in ga pobaral: Preberi več KAKO PRIPOVEDOVATI ZGODBO. RANJENI VOJAK