Arhivi Kategorije: Kolumne in eseji

Kolumne in eseji

KAKO SO NAS RISANKE UŽALILE – IN REŠILE

Komentiraj

»And then, in 1945, peace broke out. It was the end of the joke.«

– Monthy Python

Ne le vojne in Hirošime, konec je bilo tudi z neštetimi priljubljenim risankami, ki so v vojnem času tako ali drugače nagovarjale otroke. Le kdo bi lahko pozabil na očarljivi Popayjev boj z Japonci ali prisrčno udjestvovanje Racmana Jake v Tretjem rajhu? Izbris in – povejmo naravnost – cenzura posameznih epizod je bila na prvi pogled logična: vse brez izjeme portretirajo vojne nasprotnike z rasistično karikaturo, ki izdaja njihovo prirojeno zlobo in nekompetenco, da bi se kosali z dobro urejenim, brezhibnim ameriškim imperijem. Le malo razlogov je bilo, da bi povojne generacije še naprej zastrupljali s takšnim hujskaštvom. Preberi več KAKO SO NAS RISANKE UŽALILE – IN REŠILE →

Kolumne in eseji

MED MODROSTJO IN NIČEM

Komentiraj

In vse je nič. Te žametne oči

so kakor žalost, ki strmi v sivino,

njih temni sloj prodira med tišino

kot zvok, ki se v šumenju izgubi.

– Srečko Kosovel (Sonet smrti)

Sedaj poznam resnico o ljudeh: vse poti vodijo v smrt … ne glede na njihove boje, ne glede na njihove uspehe, na koncu poti umrejo. To je Modrost.

– Malthael (Pot k Modrosti III)

Znamenja, dana »pravi biti« stvari, so znamenja nebiti, niča – »resnični svet« so zgradili iz protislovja proti dejanskemu svetu: zares navidezni svet, kolikor je zgolj moralno-optična prevara.

– Friedrich Nietzsche (Somrak Malikov, »Um« v filozofiji VI) Preberi več MED MODROSTJO IN NIČEM →

Kolumne in eseji

ZGODBOVINA JEZDECEV – DESETO POGLAVJE

Komentiraj

Natečaj Literos 2015 je v zaključni fazi, ko petčlanska žirija melje prispela besedila in s pomočjo Barbik in Kenov rekonstruira težje doumljive prizore iz zgodb. Včasih morajo uporabiti tudi plišastega kalamara oz.repliko kravjih vimen. Go figure. To je izvrsten čas, da naslovimo nekatera vprašanja, ki so prispela s pismi bralcev a la: Preberi več ZGODBOVINA JEZDECEV – DESETO POGLAVJE →

Kolumne in eseji

TUDI PO LAIBACHIH – LAIBACH

Komentiraj

Vse se je začelo poleti 1980. Maršalovo truplo se še ni dobro ohladilo v svoji sveži grobnici, ko je ekipa mulcev iz umetniške akademije polepila Trbovlje s čudnimi slikarijami, ki so napovedovale razstavo in koncert nekega novega lokalnega kolektiva. Milica je na zahtevo občanov hitro ukrepala – s plakatov so vreščali ogabni prizori iztikanja oči in debeli, nepravilno izrisani križi, ki bi jih še najlažje umestili na kakšne zarjavele nemške tanke iz polpretekle zgodovine. »Nezakonita in neodgovorna raba simbolov« je obveljala za uradni razlog za odpoved dogodka. Laibach je moral na svojo priložnost počakati drugje. Našel jo je v Beogradu, ki je v tistem času do prihajajočih pankovskih valov gojil precej bolj toleranten odnos. Preberi več TUDI PO LAIBACHIH – LAIBACH →

Kolumne in eseji

SPUST POD 36,8 °C

Komentiraj

Bila je tiha cvetka z belimi stegni, ki sem jih tako rad gledal in si ga potem doma vsak večer podrkaval. Sanjaril sem o novem in novem in ponovnem pofuku. Oboleval sem ob pogledu na sklenjene dlani, ki si jih je rada zarila med belino tople kože sočnih nogic. Izgubljal sem spomin in pozabljal na besede, postajal sem prevarantski, posesivni oblastnež. Njeno telo je bilo moje. Lastil sem si ga in si polastil še njene duše. Njeni ugovori so bili zaman, nesmiselni, idiotski in predvsem pozabljive narave. Ko se je želela osvoboditi primeža potrebe, ki jo je doletel, je dobila le še eno po riti. Sistemsko in vzgojno. Tako kot mora biti. Preberi več SPUST POD 36,8 °C →