DOBRO ZA NAS

Razširjenost in sama količina zdravih prigrizkov, »dobrih za nas«, je naravnost čudežen, hkrati pa precej razumljiv pojav v Ameriki. Razumljiv pa preprosto zato, ker smo prav toliko naivni in podvrženi potrošništvu, kot smo leni in zavaljeni. In zavaljeni smo, ker smo požrešni. In leni smo, ker smo podvrženi nagnjenju, da uživamo, kolikor le lahko, medtem ko se za to potrudimo, kolikor se nam le ni treba. Najlepša hvala računalnikom, ki nam pri tem pomagajo. Ne obstaja nikakršen »Dragi Vodja«, ki nas sili v basanje z neutemeljeno prehransko rutino riža in maščobe. Nihče po nesreči ne zamenja sladoleda in žele-bombonov za ovseno kašo in tuno. Vsi smo le več kot pripravljeni leno verjeti zavajanju masovnih multinacionalk z lastnino po celem planetu, ki polnijo trgovinske police s pnevmatikami, C-4 plastičnim eksplozivom in razredčilom, da jim brez težav hkrati uspeva proizvajati tudi »naravne, BIO, iz zdravega kotička« hranljive čokoladno-karamelne cmoke – ki so tudi zares, zares zdravi za nas.[*]

Ste kdaj čakali dalj časa na letališču v Minneapolisu/St. Paulu? Ali se ustavili v naključno izbranem Wal-Martu v Kjerkoli? To so pravi pravcati muzeji špeha; polovica nesrečnežev se naokoli prevaža v tistih skuterčkih. Globoko zavračam obstoj tistih skuterčkov, mimogrede. Saj veste, katere imam v mislih. Električne vozičke in njihove prikolice. Dandanašnji so povsod. Dozdeva se mi, da so bili izumljeni za ljudi, ki imajo težave s prekrvavitvijo ali iz bilo kakšnega razloga z večjim naporom premikajo spodnje okončine. Zdaj pa jih uporabljajo ljudje, ki so zgolj in samo debeli, ker so zgolj in samo leni … ker so debeli … ker so leni … ker so debeli … in tako dalje ad infinitum (ker so debeli), Ne trdim, da so Američani čudovito groteskni, ker jih je zlobna korporacija prepričala, da se prehranjujejo s kristalno očiščeno, brezsladkorno mano, poslano naravnost iz nebes, in ne – kar je res – z oljem umito imitacijo piščančjega mesa, polnjeno z nitrati in mletim kostnim mozgom ter genitalijami iz pravega piščanca (čeravno so nitrati dejansko bili poslani iz nebes. Dejstvo!). Ni res, vsi vedo kako stvari stojijo. Podobno je, kot vsi tisti primeri, kjer nek povprečnež, mlajši od 70 let, toži tobačno industrijo, ker mu niso dali vnaprej vedeti, da cigareti zasvojijo. Sam sem mešanih občutkov, ko govorimo o teh rečeh. Sem docela (ker berem) skeptičen, ko me vele-podjetja skušajo preko ciničnih, multimilijonskih reklamnih kampanj, namenjenih olepševanju njihove lastne podobe v javnosti, prepričati, da so najboljše upanje za človeštvo, za očiščevanje oceanov ali zraka ali tal ali otrok. Očiščevanje umazanij, ki so jih sami povzročili. Samo oni in oni sami morajo biti vpreženi z nalogo poskrbeti za osiromašene komune in porušene ekotope. Preveč je ljudi, ki prehitro in brez skrbi zrejo v vrečko Hiperzdravih mešanih ocvrtkov profesorja McGulliverja, ki se ponuja na polici dietne prehrane v lokalnem supermarketu in v njej vidijo priboljšek za odpravo krivde nad sicer absurdno požrešnim življenjskim slogom. Zanimivo je tudi dejstvo, da obstaja cela linija brezgrešnih prigrizkov, ki so usmerjeni k natančno izbrani skupini potrošnikov. Da bi lahko bili brez krivde, bi morali tudi dejansko prakticirati življenje brez nje. Kar pa niti ni tako koristna zadeva, če dobro pomislimo. Če nas ne bi grizla krivda za grehe, bi vsi figurativno nategovali svoje poslovne partnerje, medtem ko bi dobesedno nategovali šestnajstletnice na Tajskem. To nikakor ni preprosto stvar fizike. V novodobni, hipijevski Ameriki (in drugod po svetu) ne primanjkuje dnevnih sanjačev (z iskreno) dobrimi nameni. Sami smo jih ustvarili. Indija se je priključila našemu vlaku! Naj gre za Čarobno agavino juho iz maslenega mila dr. Prometheusa ali Hipoalergenični kravžljalec las z Nefertitijinim oljem sestre Mustaffe – brez dvoma obstaja nekdo, ki je to pripravljen brez vprašanj kupovati do konca svojega življenja (medtem ko proizvajalca niti FDA nikoli ne bo uspela prisiliti k zaprtju). Ali piše »organično« na etiketi? V tem primeru, pri Višnujevi besedi, mora biti iskreno dobro zame!

Z vsem tem v obziru in z nedvomno pomočjo placebo učinka predstavljam smernice za prehransko industrijo multimilijarderk, da bodo lažje izkoriščale nategljive. Se vidimo na listi Forbesovih 500!

Sprejemljivo je kar koli z nazivom »doktor« v imenu. Ni pomembno, ali gre za hrano, vitamine ali morske spužve. Ali če je dotični doktor v resnici veterinar z Grenlandije, ki je svojo diplomo pridobil na internetu, ni pomembno. Pomembno je, da je doktor stisnil svoj žig na dnu certifikata.

Začnite proizvajati več »zdravih« prigrizkov, z etiket katerih se nam smehljajo pripadniki duhovščine kot maskote. Ovseni navihančki Devteronomij 4:12 župnika Jozue iz Tumna ali Shiek al Abujevi koranizirani arašidovi žepki, nekaj takšnega. Breztetna, praktično zaznamovana pina-colada L. Ron Hubbarda s planeta Teegeak bi se dobro prodajala.

Jasno je, da se ljudje počutijo bolje, če uživajo čips, ki ga promovirajo izgoreli hipiji s poslanstvom promocije meditacije in astrologije. Vem, po svoje je škoda, da njihove okusne pridelke prodajajo maščevalni prdci iz Imperialističnega fašizma d.o.o., s podkupljenim Ministrstvom za hrano in drogo. Ampak pod črto ni nikomur zares mar, koliko dlake južnoameriških opic se nahaja v Semenskih čokoladicah Jeannette Flax. Dovolite dami, da prodaja svoje produkte!

Spodbujam vse, ki bi radi prodajali spodnji junk-food, ki temelji na skupnih herojih preteklosti: Zavitki »temu se pravi svoboda« Harriet Tubman, Dr. Severinsnovi lepotni kosmiči, High Times proteinski fotošopirani piškoti Jimmyja Cliffa, Zlate bobi-palčke iz buč in/ali kokosa Jima Valvana in Anne Boleyn ploščice muckinega sokca. Bljek, fuj, resno? Črtajte to zadnjo idejo.

In še nekaj, prosim, naj me kdo popravi, če se motim: v spominu imam, da je mogoče nabaviti čudežno nizozemsko kremo za okrog osem dolarjev. Kremo si svobodno namažemo na izbran del telesa in ta bo »stopila odvečne kilograme«. Zakaj ta krema ni bolj popularna? Ljudje bi morali vedeti za to kremo! Povejte ljudem za to kremo, bemuboga!

Naughtius Maximus

‘Dobro za nas’ je prevod poglavja  ‘But it’s Good for You!’ igralca, stand-up komika in pisca Davida Crossa iz avtorjeve knjige ‘I Drink for a Reason’.

Z vsem spoštovanjem, Naughtius Maximus.

* Op. p. Beri tudi: Tri podjetniške. Evfemizmi: kupi to in pojej.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.