DISKURZIJA FILMSKA: VOJNA ZVEZD VIII. ZADNJI JEDI

Svetlobni meči se upalijo.

* * *

EB

Ah, Vojna zvezd. Fascinira me, kako lahko tako pogrošno ime vzbuja toliko spoštovanja. In ko dodajo zraven še razmeroma visoko številko, dobiš nekaj, kar bi nevedni gledalec prej uvrstil med porniče ali vsaj kakšno nigerijsko filmsko produkcijo. Ampak še vselej smo ga vzeli smrtno resno. V zadnjih dveh delih smo kar nekako vihali nosove, kaj pa tokrat? Bo z Zadnjim Jedijem res odzvonilo sagi in dokončno potrdilo njen status štancmašine?

DB

Prvi vtis ob filmu? Raztreseno. Ampak v pozitivnem smislu. Resda ima veliko malih luknjic in nedoslednosti, tako da si fantje pri Cinema Sins gotovo že oblizujejo ustnice. In vendar sem v tej mineštri zapletov užival veliko bolj kot v zadnjih dveh primerkih iz serije. Pri slednjih sva zavijala z očmi zaradi fenovske strežbe in pretirane speglanosti, ki sta filme nekako oropala lastne identitete – delovala sta kot fanfiction, extended universe, ki prekopava že videno polje. Slej kot prej bi se tudi najmanj zahtevna publika vprašala, čemu rabimo še dodatnih 12 ur SW sage, če bo ta zgolj preigravala stari material. V tem oziru je osmica korak v pravo smer, saj zvrta nekaj lukenj v kanon in se poigra z njim.

NM

Podpišem!, če kaj, bo ta edicija Vojne zvezd razcepila svojo bazo navdušencev. Tisti, ki vselej pričakujejo dolge odseke sabljanja, bodo morda kuhali mujo in si šli po ogledu filma domov pogledati najboljše dele animiranih delov serije Clone Wars ali Rebels; tisti, ki pa bolj uživamo, če smo predočeni s svežim materialom, smo iz dvoran odhajali z odobravajočim nasmeškom. Precej posrečeno se mi je zdelo, da so naravnost pometli z nekaterimi špekulacijami fenbejsa, ki bi lahko predstavljali le nova in nova oddaljevanja od začrtane zgodbe; še vedno pa se mi zdi, da so jih po drugi strani nekaj takšnih tudi ustvarili – pa že vnaprej vemo, da ne bodo šli nikamor (vsaj ne v sfero zanimivega). Bi izpostavila kaj kričeče bolečega?

EB

Ne morem se sprijazniti, da smo dobili tisto sceno z Monte Carlom, o kateri govori Community že od torka dalje. Če potegnem črto, se mi zdi le izgovor za to, da se pojavi Benicio del Toro. Pa tisti froc, ki bo še pomemben pri vsem skupaj, ampak njega bi lahko vključili na toliko lažjih načinov. Čisto nič ni pomagalo, da je vzela 20 nepotrebnih minut za plitko kritiko vojnega kriminala kapitala in za okoljsko ozaveščenost, v že tako počasnem začetku filma. Zdi se mi, da se je celotno dogajanje preselilo v zaključno tretjino, kar logično pomeni, da se film sprva vleče. Pa saj ne, da bi lahko veliko odrezali – vse ima svojo funkcijo v napeljevanju k zaključku – toda tempo je povsem distorziran. Kaj ti misliš, Drisky?

DB

Mislim, da je to še najbolj prispevalo k raztresenosti filma. Dejstvo, da v nekem trenutku tečejo tri vzporedne zgodbe in da vsaka od njih doživi več klimaksov, te kot gledalca kar nekako izčrpa. Tu je bila recimo prejšnja epizoda v Abramsovi režiji veliko snažnejša. Ampak, mar ni bila izvirna trilogija natanko takšna? New Hope je imel za popizdit razvlečen in nejasen začetek. Empire Strikes Back pa je prav tako nanizal v dveh urah kakih 7 vrhuncev. Imam teorijo, da je ta prezakompliciranost pravzaprav naredila SW to, kar je – predmet nenehnih razprav in ugibanj, ko se feni dobivajo po filmu in s svojimi špekulacijami obogatijo vsak navržen detajl ali celo pokrpajo luknje v zgodbi.

EB

Sedmica je bila zelo kompakten primerek filmskega pripovedništva, pa je vendar navrgla en kup fascinantnih vprašanj, o katerih smo se spraševali še leta. Reddit je vse do izida tega filma cvetel od teorij, kje so Reyini starši, kdo je Snoke itd.

DB

Ja, ampak osmica je našla veliko bolj zanimiv način, kako se spopasti s temi vprašanji; pokazala je, kako nebistvena so. Namesto tega se je lotila same tkanine SW sveta in načela precej bolj temeljne dileme. Prevprašuje vlogo jedijev in sithov, ravnovesje Sile ipd. Ko Kylo zaropota, da je treba narediti konec s temi starimi redovi in njihovimi idejami, je to neizogibno tudi statement samega filma. In s tem odpira veliko fascinantnejše možnosti za nadaljevanje sage in njene protagoniste. Kylo in Rey kar naenkrat nista nujna naslednika Lukca in Dartha, ampak (potencialno) nekaj povsem drugega.

EB

Ne delim tega entuziazma. Film gre zelo daleč v tem revizionizmu – celo tako, da ena od legend kanona čisto dobesedno zažge artefakte, ki bi bili nekoč smatrani za neprecenljive. Vendar na koncu iz tega ne zgradi ničesar oprijemljivo novega. Hudobni imperij je na koncu še vedno zatiralski favorit, uporniki so še vedno svobodoljubni outsiderji. In vsaki strani še naprej načelujejo uporabniki Sile, četudi se ne okličejo za jedije ali sithe.

NM

Ena izmed upravičenih kritik, ki nam jih je sogledalec omenil tik po ogledu filma, je bila šibkost zgodbe. Sam mislim, da je bila spodbudna poteza ustvarjalcev, da so se odločili za sila kratek zgodbovni premik. Kot ugotavljata tudi sama, končna točka filma ni pravzaprav skoraj nič odmaknjena od začetne. Le nekaj akterjev je zamenjalo funkcijo. In točno to se mi zdi glavni razlog, zakaj filmu kot celoti ni uspelo izživeti svojega potenciala. Namesto da bi se osredotočili na graditvi likov (ki v veliki večini primerov niso kaj prida več kot šahovske figure oz. manifestacije izbranih idej in/ali čustev), se ti zgolj premikajo v prostoru in pozabijo odraščati.

EB

Predvsem pa je škoda ta, da tudi tisti, ki prikažejo določeno mero zorenja, do tega pridejo pretirano hitro, da jim je nemogoče verjeti. Rey ostaja vzorčen primerek Mary Sue, ki so ji zenovsko-daoistične lekcije jasne same po sebi in v resnici sploh ne potrebuje jedijevskega mojstra, da jih osvoji, Poe in Finn sta docela predvidljiva v svojih dejanjih – skoraj si upam trditi, da sta prav ona R2D2 in C3PO nove trilogije – še edina enigma ostaja Kylo; na žalost ga na platnu več časa gledamo kot izpolnjevalca nalog in nikoli, kako sam brodi po svojih konfliktnih mislih. Kot najmočnejše so mi delovale prav scene, ko se povezujeta z Rey.

NM

Da ne bom samo bentil čez film, ki se mi resnično zdi boljši od več prejšnjih instalacij: nekaj moram izpostaviti, da izvede mnogo bolje od konkurentov epskih sag. V filmu je nekaj momentov, ki bi jih lahko poimenovali plot twisti. In mislim, da se režiser odlično spopade z njimi. So nakazani, ne poskušajo biti pretirana presenečenja in če pomislim za nazaj, ne ustvarjajo zevajočih lukenj v sižeju. Kapo dol. Še en argument za naša ugotavljanja še isti večer po filmu, da ima verjetno večina napak svoj izvor v scenariju in ne v izvedbi.

DB

Kar si omenil, je po mojem kritično za dobro SW epizodo. Ne gre zgolj za presenečenja, ampak tudi za način, kako se prek njih razkriva kanon. Glede na fantazijsko naravo sage nikoli ne bomo dobili izpopolnjenih likov, lahko pa dobimo navdihnjeno filmsko izkušnjo, ki te pusti lačnega nadaljevanj. Zadnji Jedi je po mojem dobro obdelal izmuzljivo jedro serije, ki se giblje okoli Sile. In njena temna stran je tokrat prvič prikazana gledalcu razumljivo in dostopno. Način, kako zveže usodo Kyla in Rey, kako osmisli celo Lukovo predzgodbo, je po dolgem času vreden epskosti, na katero cilja SW. To je recimo tisti del, pri katerem je predtrilogija žalostno pogrnila – enostavno ni znala retroaktivno oplemenititi zgodbe originala. In že zato sem pripravljen pogledati skozi prste pri kiksih, ki bi jih drugim filmom na smrt zameril.

NM

In to se zdi dobra točka za zaključek. Imamo še nekaj točk, ki jih lahko izdelamo v drugih rubrikah, zdaj smo pa načeli že toliko enih spoilerjev, da se bojim za dobrobit uredništva. Bomo v kakšnem Kyotckem Protokolovoyu o tem, kako se radira staro, da se lahko obudi spet staro.

EB

In o tem, kako vse gravitira k belim moškim!

Drisky Bare-ass-ovsky  & Elza Budau & Naughtius Maximus

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.