Veste, zelo nerada se politično opredeljujem. Ne prenašam pretirano dobro laži, manipulacij in namernega širjenja sovraštva. Enako ne prenašam nepravičnosti in dvojnih meril. In vsega tega sranja je v času pred volitvami za izvoz.
Ne spomnim se tako ogabnih političnih kampanj, kot jih videvam zadnje čase. Zopet se narod deli na ne vem koga in kaj vse, kot da je opredelitev, kam pašeš, gonilo napredka. Večkrat imam občutek, da živim med samimi dinozavri na nivoju petletnikov, vsaj po komunikaciji sodeč. Politični diskurz je že davno presegel meje dobrega okusa. In če mi kot narod dopuščamo in nagrajujemo komunikacijo na nivoju gostilniških debat po petih popitih pirih, potem, dragi moji, imamo resen problem.
Zgodili so se begunci pa Romi pa homoseksualci, splav in evtanazija. Sama drama okoli vseh naštetih tem. Vsi imajo toliko dela z vtikanjem v druge, tja, kamor res ni treba, da se sprašujem, ali smo kot narod tako zafrustrirani sami s sabo, da se moramo non stop znašati nad nekom drugim, ki nas kao ogroža, da se bolje počutimo ob misli na svoje težave. Najbolj smešno mi je, ko vidim koga, ki veselo meče očitke že nekomu, hkrati pa sam počne povsem enako, kar očita drugemu. In tega niti ne vidi niti ne dojame.
Bizarno je brati komentarje, da so zakoni za vse enaki, ampak ko te policist ustavi, ko greš iz gostilne po treh pirih, je pa to jebanje poštenega naroda v glavo. Saj niste resni. Dejstvo je, da smo daleč od poštenega naroda. Migranti so OK, ko pod ceno gradijo naše ceste, hiše. Takrat nas ne moti, da ne govorijo slovensko. Moti pa nas, če pridejo ti isti ljudje po otroka v šolo in ne govorijo slovensko. Romi so OK, ko se je treba na hitro znebit avtomobila, psa, mačke ali pa dobit kake prepovedane substance, vse ostalo v zvezi z njimi nas moti. Cerkev je super, sam dejmo se delat, da tam ni zlorab in tega nikakor ne bomo obešali na veliki zvon. Bomo pa seveda kot božji otroci nasprotovali evtanaziji posameznikov, ker je življenje sveto in je treba trpet. Očitno so tudi posilstva in zlorabe del božje volje in je trpljenje teh žrtev nekaj, kar jim je naložil Bog.
Težko prenašam ta dvojna merila. Res težko. In teh je v naši državi ogromno. Začenši z voditelji, politiki, firmami, malimi ljudmi. Najbolj me boli to, da se razpištolavamo za totalne bedarije, prelivamo besede za stvari, ki se ne morejo spremeniti brez spremembe našega dojemanja in odnosa, hkrati pa ni nikjer nikogar, ko bi morali glasno in jasno obsoditi določena dejanja posameznikov. Ko bi morali iz političnih krogov odnesti politike, iz firm direktorje, iz občin zaposlene, iz družin nasilneže in alkoholike. Mi pa vse naštete nagrajujemo, omogočamo zlorabljanje, manipuliranje, nasilje in kraje še naprej.
Takrat ti postane jasno, da je država točno takšna, kakršni smo ljudje. In Slovenci več kot očitno nimamo visokih moralnih standardov. Potrpežljivi in prizanesljivi smo do zlorab recimo moških nad ženskami, cerkve nad otroki, politikov nad sistemom, nenazadnje tudi zlorab vsakega posameznika nad zakoni. Hvatanje krivin nam je v krvi, ampak ko se znajdemo v vlogi žrtve, smo pa najbolj glasni in iščemo pravico, ne vem kje vse. Dajmo si že enkrat nalit čistega vina in se pogledat v ogledalo in si priznat, da smo navadni pizduni, ki gledamo samo na svojo rit in udobje.
Zato imamo že trideset let v političnem vrhu same fosile, ki se jim jebe za narodov blagor in malega človeka. Kdor tega še ni dojel, mi je res hudo zanj. Če mislite, da bodo delitve na razne barve komur koli pomagale, se motite. Prej, ko to ugotovite, lažje vam bo v življenju.
Skrajni čas je, da začnete uporabljat možgane in se ne vžigate na vse možne dimne bombice, ki nam jih servirajo mediji, z namenom, da ne bi raziskovali in razmišljali. Kruha in iger je še vedno precej aktualen koncept, ki se ga poslužujejo voditelji, da bi ljudi preusmerili od resničnih problemov. Glejte, razumljivo je, da vas določene stvari trigirajo, ker se dotaknejo neke vaše rane, ampak ne zgubljajte časa za internetne boje z ljudmi, ki se ne strinjajo z vašim pogledom. Sploh, če nivo debate ni kulturen. Verjemite, če kdo ve, da je to totalna izguba časa, sem to jaz. Nekateri ljudje preprosto nimajo kapacitet, da bi dojeli kaj jim želite sporočiti in tudi če jim boste narisali, bodo še vedno vztrajali pri svojem.
Jaz si zelo želim, da bi bili kot narod bolj zreli in bi končno enkrat presegli nivo gostilniške komunikacije, ne pa da smo ga sprejeli v javnem diskurzu. Groza me je, kam vse to vodi in kdaj smo postali tako apatični, da nam je vseeno, s čim vse se obkladajo politiki med sabo, in da smo se začeli obkladati tudi sami. Da je agresija splošno sprejeta in se normalizira, dokler ta ista agresija ne konča življenj. Vse kaže na to, da smo en zelo ranjen narod in dokler se bodo grozote vojn vlekle naprej v generacije, ne bo nič bolje. Najebal bo vedno mali človek. Zapomnite si to. Vsem vašim voditeljem in herojem gladko dol maha za vas. Zanje smo samo orodje. Municija za polnjene lastnega ega in žepov.
In to rak rano lahko ozdravimo le tako, da začne vsak zdraviti sebe in svoje travme, da presežemo vse hudo, pustimo preteklost za seboj, odpustimo, si podamo roko. Da sogovornika spoštujemo, sprejmemo ne glede na to, kaj je in kaj ni. Da se umaknemo iz diskurza, ki je ponižujoč, diskriminatoren, škodljiv in da jasno postavljamo meje. Meje zlorabam, meje žaljivkam, meje lažem, meje manipulaciji, meje nasilju, meje izkoriščanju.
Kajti politika je samo ogledalo nas samih, zato smo mi tisti, ki se moramo vprašati, v kakšni državi in s kakšnimi vrednotami želimo živeti in imeti potomce. In le mi smo tisti, ki lahko spreminjamo stvari, ne s kreganjem na socialnih omrežjih, ampak z dejanji, izbirami in odločitvami v našem vsakdanu. Prej kot bomo to ozavestili, lažje in lepše nam bo v življenju.