Naše predstave o preteklosti počivajo na obče sprejetih virih. Kritična distanca do/od dogajanja je dobrodošla komponenta razumevanja virov, a ravno subjektova neizbežna moč (ki večkrat nastopi brez nadzora) kreiranja zgodovine je tista, ki mu onemogoči s prstom za veke vekov pokazati na absolutno resnico. Ker smo hkrati nenehni kreatorji in akceptorji, to naredi zgodovino za kolektivni ves čas vzpostavljajoči se projekt kot npr. človekova kariera, otrokova vzgoja ali (jez)deci vsebine. Brezkončno pojavljanje novih in novih (tudi falsificiranih, za katere še zdaleč ni nemogoče, da se ne približajo resnici bolj kot resnični) virov nadaljnje otežuje zgodovinarjevo željo vpogleda v določen čas in prostor. Preberi več SCOOBY DOO TEOREM →