PREČKANJE CESTE – V ALBANIJI

Na pomoč! Help! Hilfe!

Že spet ti? Sem že upal, da smo se rešili tega bedastega formata. No, kaj te muči tokrat?

Grozno, vse je grozno. Že skoraj kafkovsko mi vse skupaj deluje. Znašel sem se v suhi pustinji. Žejen sem in na drugi strani ceste teče čudovit potoček. Ampak ceste ne morem prečkati, ker čez njo vsako sekundo zapelje glomazen poltovornjak ali limuzina. Nikjer ne vidim semaforja ali prehoda. In nihče noče ustaviti, še prav grdo me gledajo …

Puščava, limuzine in poltovornjaki? Čakaj malo. Si videl v bližini kojota, ki se podi za ptico tekačico?

Ne norčuj se, ti privoščljiva pizda. Jaz sem v resnih težavah.

Mirno, kolega. Samo eliminiral sem možnost, da si se znašel v Arizoni.

No, to je slišati kot dobra novica.

Na žalost ni. Znašel si se v Albaniji. V Albaniji je prečkanje ceste stvar volje, ne prometnih pravil. Če želiš priti do potoka, potem ne smeš iskati podpore v semaforjih, prehodih za pešce ali celo morebitnih podhodih ali mostovih. V tej državi nimajo tega. To so pripomočki za pičke. Samo … želeti si moraš, zelo.

Ne vem, če sledim.

OK, dovoli, da te vodim čez proces. Poglej v daljavo, izberi tovornjak in skozi šipo poišči očesni kontakt z voznikom.

To je zelo konfuzno. Za trenutek mi je uspelo, tovornjakar me je pogledal nazaj in zapeljal mimo, kot da me sploh ne bi bilo tam.

Napredek, ampak sedaj preostane le še kompliciran del. Poglej naslednjega tovornjakarja v oči in mu daj vedeti, da je tvoja volja do prečkanja močna. Stopi pred kamion, preden zapelje mimo.

Ampak ti ljudje se vozijo po ozkem cestišču z največjo možno hitrostjo, ki jo dizelski tovornjak premore!

Ja, njihova volja do najvišje dovoljene hitrosti je močna. Zato mora biti tvoja vera v prečkanje ceste res, res trdna. Kot gorčično zrno. Stopi bliže k cestišču, poglej tovornjakarja v oči in mu s predirnim pogledom daj vedeti, da boš stopil predenj. Poglej babico s čredo drobnice 100 metrov višje, njej je uspelo.Moj bog, moj ljubi bog. To je noro. Mora obstajati boljši način …

Imaš morda na voljo tovornjak? Mercedes? Glomazen enoprostorec s štirikolesnim pogonom?

Nimam. Samo kolo …

Potem je to edina možnost. Vzemi kolo s seboj in naredi, kot sem ti rekel. Poglej tovornjakarja v oči, nadvladaj ga in stopi pred kamion.

Oh, cviljenje bremz! In besno trobljenje! Oglušel bom.

Zgodilo se ti bo še kaj drugega, če ne boš takoj prečkal še nasprotnega pasu in se spravil s ceste. Sploh pa čim manj vdihavaj, kajti …

Kakšni izpusti! Grlo me peče in oči se mi solzijo, kaj neki točijo ti ljudje v avtomobile?

To je poglavje zase. Nekateri še vedno po stari šegi dotakajo zažgano rastlinsko olje. Ampak tudi če ne bi, je albanski dizel že sam po sebi tako poln aditivov in strupov, da ima slabič tvojega kova največ minuto, preden se ob neposredni izpostavljenosti onesvesti in obleži.

Uspelo mi je … uspelo. Sedaj ležim ob robu ceste v travi in izkašljujem gosto sluz. To je bila najtežja preizkušnja mojega življenja. Hej, poglej, tu je neka vasica in prijazni ljudje prodajajo sadje in zelenjavo.Kar si pravkar poimenoval »vasica,« je v resnici dragoceno arheološko najdišče pokopanih ilirskih kraljev, edinstveno v vsej Evropi. Edini razlog, da še ni pod zaščito Unesca in vseh arheologov s te strani Jadrana, je v tem, da so lokalci skoraj dve desetletji iskali nekoga z dovoljšnjim znanjem francoščine in angleščine, ki bi sploh znal spisati prijavo na relevantne mednarodne institucije. Da si si drznil zamenjati te kamnite vhode s prebivališčem, je naravnost rasistično. Stojnice s sadjem so spredaj samo zato, da od naključnih popotnikov kaj zaslužijo, koncept vstopnin je tu docela neznan …

Kakor koli, briga me. Sedajle pijem iz tega čudovitega potoka in vse je v najlepšem redu.

Uf, glede tega sem te ravno mislil posvariti …

Kaj? Je tudi potok svetinja tem ljudem?

Em, ne. Ti rasist. Ta čudovit potok se je zadnjih nekaj kilometrov vil čez vasi brez urejenih kanalizacij ali vsaj greznic. Število ljudi in pašnih živali, ki se je vanj podelalo, je najbrž zmerno visoko. Verjetnost, da je voda nepitna, je v Albaniji okoli 99 %.

Moj trebuh … nekaj se je zgodilo.

Jap, to je albanska ‘kriza,’ ki traja od nekaj ur do nekaj tednov. Še zadnji nasvet: na najbližje stranišče nesi časopis, ker toaletnega papirja zlepa ne najdeš niti v trgovinah. Tepec.

Drisky Bare-ass-ovsky

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.