AVITKEPSREP ANEJNRBO

Resnica je resnica, nimamo kaj oporekati. Ne škodi pa na vsake toliko pogledati z drugega zornega kota. Zahvaljujemo se strani Hervardi.com za zbir neizpodbitnih življenjskih dejstev. Spodaj so primeri od 51 do 60, ki se analizirajo od desne proti levi, od spodaj navzgor, od zunaj navznoter in vse ostalo sekundarno.

51.) Kdor ni okusil bridkega, ne pozna sladkega. 

Kar je v osnovi čisti Fichte: A =/= -A. Se pravi: modrost o X pride iz izkustva –X. Torej človek ne more zares reči, da je izkusil heteroseks, če ni izkusil homoseksa. In kdor se s tem ne strinja, mora priznati, da heteroseks in homoseks zatorej nista zares nasprotje.

52.) Jej malo, pa to dobro. 

To je zelo pomemben pregovor. Povsod ga poslušamo, ko nekdo že n-tič reče: treba je dati prednost kvaliteti pred kvantiteto. Zato je človek, ki pozna pol poštevanke, nekaj slovnice in tupatam kak event iz preteklosti neumen, medtem ko je dobro podučen privrženec Družbe ravne Zemlje nor (in vsi vemo, da je meja med norostjo in genialnostjo zelo tanka).

53.) Pametnega kočijaža tudi slepi konj pripelje domov. 

In neumnega kočijaža tudi še tako ne-slepi konj NE pripelje domov. Se pravi, da pot domov, sploh ni odvisna od konja, pika. Te nekje ni? Ne krivi prevoznega sredstva, krivi sebe in svojo neumnost.

54.) Kdor ne ve, da je bedak, je dvakrat bedak. 

Star Sokratov štos. Ko je enkrat zgubil zadnjo debato preveč, je odigral metakarto in dejal: »Vem, da nič ne vem.« in se potem režal, ker mu nihče ni uspel dopovedati, da je njegov nesmisel, kljub prikupni posrečenosti, še vedno v temelju le nesmisel, ki se (ne) pretvarja, da to ni (je). Biti dvakrat bedak, naj vas še tako prepričujejo, ni huje kot biti enkrat bedak. Bedak je bedak (in ne minus bedak, gej točko 51).

55.) Na nebu ni dveh sonc, v trdni hiši ne dveh gospodarjev.

Prišli smo v teritorij briljantnih psevdoabsurdov. Metafora predpostavlja, da je sonce gospodar neba. Pa ko nekdo tako razčleni, poslušatelj nemudoma vzklikne: »Kako je to možno? Nebo je ves čas tam, sonce pa gostuje pol dneva (v povprečju), torej je nebo gospodar!« A-a, a veste tisto Kafkovo o kitajskih cesarjih? Oblast prepoznaš po tem, kako se služinčad obnaša, ko ga ni. A nebo kam izgine, ko gre sonce malo naokrog? Seveda ne, ergo, the sky is the sun’s bitch (oz. točno ta stavek, ampak v latinščini. Solis caelum canis?).

56.) V mladosti so solze brez bolečin, v starosti bolečine brez solz. 

Tale je bistra! Gre za obratno sorazmerje solza in bolečin na časovni osi. Logični sklep spoznanja takšnega odnosa je, da kdor misli, da hodijo solze in bolečina vštric, ta ni niti mlad niti star.

57.) Jabolka so najbolj cenjena, ko jih zmanjka.

Če obstaja en sam samcat kliše slovenskih pregovorov, potem je to ta. Kot da povprečen človek zares potrebuje lekcijo iz osnov ekonomije. Ko je surovine X vse manj (ali njenega potenciala), njena cena narašča. So nemara iPhoni dragi, ker jih je veliko? No, iPhonov je zares veliko, ampak niso dragi ker bi jih bilo veliko/malo. iPhone je drag, ker ko ga enkrat uporabljaš odkriješ veliko modrost, da gre za isto sranje kot pri katerem koli drugem telefonu. Velike modrosti, no, tega je pa zares malo!

58.) Vrag vedno pride po svoje.

Tale je hinavščina 1.0.1. To je približno, kot če bi rekli: Vrag vedno plača z denarjem. Vrag stoji na prvem mestu obeh povedi in izpade kot da je najpomembnejši (edini) akter, toda v resnici je v obeh primerih najbolj zamenljiv člen. Dejanje obeh povedi je pri koncu. Ves smisel plačila je, da nekdo prejme denar in ves smisel denarja je, da se z njim plačuje. Denar je imanenten dejanju plačila. Denar ni isto kot valuta. Valuta samo reprezentira denar. Denar. Je. Plačilo. Sonce vedno vzide na vzhodu. Jasno, ampak ne zato, ker se to dejansko zgodi, ampak zato, ker smo za vzhod označili tisto stran neba, kjer sonce vzhaja, fakofgaddemit! Če bi sonce jutri vzšlo na zahodu, bi zahod slej ko prej imenovali vzhod! In če priti po v resnici pomeni prisvojiti si, potem je logično, da bo to nekaj vedno na koncu od tistega, ki si je to nekaj prisvojil. Vrag ne pride po tuje, ker vragu ni do tujega, vrag ne pride po tuje (pride po svoje) ker tudi če nekaj je tuje, potem ko enkrat odide z vragom, pripada vragu, torej je njegovo, fakofgaddemit! Vrag nima veze!

59.) Navada se vrača rada. 

Moramo res komentirati ta biser? V definiciji navade je, da se vrača. Kakšna bi bila navada, če se ne bi vračala? Izjemna navada? Kdo piše te stvari?

60.) Ceneno blago je vedno najdražje.

Tale je dejansko koristen. Namiguje na skrite stroške, na obstoj momenta: če se sliši predobro, verjetno tudi je, ter na idejo, da ima vsak fenomen svojo (okvirno) ceno. Prava modrost pa se skriva v sklepu, da šele z občutkom preplačila spoznamo, da smo kupili (ali še huje: kupovali) ceneno robo (ali ljudi). Kar gre ena na ena z zgornjim naukom, da so najdražje blago velike modrosti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.