PROSTOST ZIDARJI

Brovarišija!

Medspletna situacija se zaostruje.

Zadnje čase se ukvarjam z mislijo, zakaj ljudje toliko ne marajo vrestlinka za gledat. Ne mislim unega vrestlinka, kot mu naši jugonostalgični brovariši pravijo hrvanje. Ampak un vrestlink, tadrug. Ki mu vsak reče, ma to je fejk. Hulk Hogan, Andertejker, Ultimate Warrior, The Rock, CM Punk. Saj veste, vrestlink, no. Čudim se, od kod prihaja takšna drastična nastrojenost. Po površini in globini je vrestlink ja balet.

Po domače povedano je rdeča nit teh dveh zabavnih krožkov do kraja identična. BTW, ali ni zanimivo, kako hitro beseda do kraja lahko postane dok raja, v smislu dokler-raja-je, potem kar koli že, je lahko. Ko raje ni več, sploh ni predikata, ki bi ga zanikal. Ni. Lep proletarski tonus: raja določa bitne kategorije. Malo me je zaneslo, ker je ura 100 zjutraj. Kje smo že bili, aha, pri krožkih vrestlinka in baleta. Zdita se mi krasna robna primera, če človeško gledališko aktivnost pretvarjanja »kot da« razrežemo kot sadno torto in pogledamo strukturo nivojev. Tako vrestlink kot balet se na en poseben način lotita vzdrževanja tančice prividopovedovanja. Prividopovedovanje. To mi je zdaj na pamet padlo kot ključen dramski pojem. Bomo enkrat več o tem na dolgo.

Prividopovedovanje je skupek dejanj človeka, s katerimi ustvarja neko mentalno kompleksnost, privid – nekaj, kar je ob vidu in ne v njem – v užitek drugemu človeku. Ampak ta užitek je vedno posreden, zato je tip užitka odvisen od kvalitete prividopovedovanja. Je skill v trenutku s svojim telesom poustvariti in opozoriti na nek drug prostor čas, ki nekje je, le ne tukaj. In telo služi kot notni zapis, s katerega drugi človek odčitava, kaj se dogaja tam drugje. Baletniki so notni zapis, lolol. Torej je nit zgodbe pri vrestlinku strahovito zapletena. Cela poanta koreografskega garbanja je v tem, da je samo kanister za pripovedke. Kaj je komu rekel? Kdo je koga? Komu je speljal punco? Mlin za govorice, perfekcioniran do spektakla. In v tem je čar, ki mimogrede, terja telesne pripravljenosti in usklajevanje koreografij hujše od baleta. Zato morajo vsi jesti stereo-ide, da so bolši. Enkrat malo poglejte, ringških fizikalij nihče točno ne spremlja, malo je cerk(ev)us gor in dol, potem pa – ko se prime mikrofon in jebe mater svima – se žvižga ali vriska.

Tako da naslednjič, ko nekoga slišite pljuvati čez vrestlink, češ da je fejk, povejte jim: »Vi ste fejk, ker sodite knjigo po naslovnici.« Morda bolje rečeno: »Sodite tabloid po naslovnici.« Čeprav je to huda zagata, ker če je kaj možno dokaj celovito soditi po naslovnici, je to prav tabloid. Podrlo se mi je sporočilo, v primernem parodksalnem slogu prividopovedovanja. Evovam, za zaključek, vic:

Nasvinje.

Satirični Rosomah

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.