Recimo, poskusimo s čuječnostjo. Recimo, da se to še da. Da še znamo, zahodnjaki, odklopiti twitter, facebookfeed, sms-e, viber, whatsapp, službeni in osebni mejl, pametno uro, mestrualne koledarčke, alékse … Pa novice. Seveda. Novice so in bodo. Bombe so in bodo padale, šiht je in bo, svinje in svinje od ljudi so in bodo ostale/-i in novice nam bodo še naprej tiščali po grlu navzdol, če smo kaj in za kaj razgledani, jih bomo še pregledali ter potrdili še vsaj pri enem mediju. Preverili, kdo je avtor novice, kje je novica objavljena, kdo in kaj je pod njo komentiral. Danes ne beremo več samo enosmerno, horizontalno, besede za besedo, ampak vertikalno, danes beremo hipertekst. Za vsako besedo je mreža besed in za vsakim avtorjem je mreža drugih člankov. Potem so tu še teme in heštegi, dobro je, da se odpre vsaj še članek znotraj teme in pa klikne en hešteg, tako lažje slediš ljudski naraciji. Da veš, ali je avtor slučajno na listi altrajt psihotikov ali pa je kdaj s kakšno besedo ujezil kakšnega soušlvojščaka.
Čuječnost, sine, mislim, da to ni to. Mislim, da si spet zabluzil.
Bom poskusil drugače. Tule in zdaj. Za tem zaslonom. Ugasnil sem wi-fi, utišal glasbo, ugasnil TV, ki se je oglašal zadaj, zaprl okna. Mački se spet gonijo in nimam časa brskati, ali se hudiči gonijo stalno ali imajo sezone ali jih še njih zjebalo globalno segrevanje. In me zanima, ali smo kaj ustavili to rast temperatur, če ozonske luknje še obstajajo, ali nas še čaka kakšen podnebni dogovor in koliko je zdaj sploh stara Greta, da ji bodo le dali mir bumerji, da ji ne bodo več srali, naj gre nazaj v šolske klopi.
Torej. Od začetka in v tišini …
Spremljati moram vsaj štiri medije. Enega levega, ki ga bom z drugim še bolj ali malo manj levim kontroliral, enega desnega, da malo pogledam še na drugo stran, pa še enega sredinskega, da me ne bo pobralo od ideološkosti. To bi še šlo. Samo ne morem pa gledati samo slovenskih. Slovenci se že tradicionalno ne ukvarjamo z zunanjo politiko, če nas vsaj malo ne zadeva še kot nacije, kot zvestih in pridnih Janezov. Še vsak politik je popušil na volitvah, če se je delal, da razume svet. Da razume geopolitiko. Glej, vsi vemo, vsaj tega se zavedamo, da smo v globalni sliki … Pač odvisno ali gledamo na situacijo kot liberalci ali tradicionalisti, kot kmečke duše ali malomeščanske pizde, je pa rezultat vedno isti … Húdo vpliva nimamo. Smo pa biserčki, smo pa nekaj posebnega, včasih svet prefukamo tudi na kakšnem športnem tekmovanju, včasih napišemo še kakšen glasbeni hit. Saj ni, da nas ni. In to nam je dovolj. In tako je tudi prav.
Če se torej brez motenj in čuječ, po spitem magneziju in dnevno doziranih vitaminih D, C in še malo cinka pa pegastem badlju za boljša jetra, po vsaj dveh litrih tekočine in umerjeni količini kofeina spustim v resnico, ugotovim, da je in je ni, je konstrukt in je pojem, je pluralna in je včasih še fake kot influenserji na instagramu. Vse je. Saj je en tak fuk vse skupaj. Ko ti prihaja, je vse res, ko se trudiš, da prihaja njej, je pa vse skupaj loterija. In dvom. Je želja in je edino pravo, pristno hrepenenje, takrat res je, vse drugo je zraven, je hrup, je zgolj želja, privid. Sicer sem pa že sam tam, ko nisem ziher, da mi bo sploh prišlo na pravi čas pritja in da pritje sploh obstaja in je pritje moj cilj. Tantra pa to. Pa moška spolna energija. Je treba šparat baje. So druge pomembnejše stvari, si ti, sva midva, upam, da še bova, sva spet privid in želja in …
Čuječnost, sine, mislim, da to ni to. Mislim, da sem spet zabluzil. Mogoče bo šlo naslednjič lažje s piksno pira in škatlo čikov. Navada je železna srajca in štajerska kri ni voda, je prej bolj podobna mešanici kemične sestava pira ali špricerja.