»Sestra.«
Njegova roka je mrzla obtičala na njenem ramenu. Celo skozi tkanino je začutila njegov hlad.
»Pater.«
Pustila je njegovi dlani, da je zdrsnila naprej proti nadlakti.
»Tokrat bomo delali klasično italijansko karbonaro,« je napovedala, »gre za relativno nov recept italijanske kuhinje, kjer preliv na vročih špagetih zakrkne.«
»Vročih … Špagetih,« je zadovoljno zamrmral pater.
»Za ta recept potrebujete: 15 dek slanine, dvakrat toliko špagetov, parmezan, suh ovčji sir; pa seveda olivno olje, poper in – najpomembneje – 4 jajca,« je hitela naštevati sestra Vendelina, ki se je ob tem trudila ne misliti na patrovo močno roko, ki je stiskala njeno nadlaket.
»Oh, jajca,« je zavzdihnil pater. Njegov glas je prihajal nekje globoko iz trebuha, da je Vendelino stisnilo v rebrih.
»Pa začnimo s pašto.« Nekako ji je uspelo ohraniti ravnovesje, čeprav sta jo patrova roka in glas naravnost žgala v duši. »Nobenega kompliciranja, prosim. Vodo posolimo tik pred vretjem, špagete kuhamo do 8 minut … « Skušala se je obzirno umakniti na drugo stran mize, a jo je patrova druga roka ob njenem boku zadržala. »Lahko jih pustimo v kropu tudi kako minuto manj, ker se bodo ob omaki še dokuhali. Nikakor pa ne … Preveč.«
Pred zadnjo besedo se je spretno izmaknila patrovim vedno požrešnejšim rokam. So menda postale bolj vroče, odkar je spregovorila o jajcih?
»Na vroči ponvi popražimo slanino. Olja sploh ne potrebujemo, ker bo maščobo izločila slanina sa-sama!«
Neljubi popravek je povzročil patrov dih, ki se je nevarno približal Vendelininemu vratu. Na njene oči se je spustilo koprnenje.
****************************************************************************
»Če prav razumem,« me je prekinil sodnik, »ste skušali torej v žanr običajne gospodinjske kuharice vpeljati mehko pornografijo?«
Skušal sem se zravnati, a sem bil tako vklenjen v verige, da sem lahko komaj dvignil glavo proti njegovi mizi. »Ideja gospodinjske pornografije je relativno stara, zato sem jo želel nekoliko … «
Sodnik je samo odkimal. »Dovolj sem slišal. V imenu ljudstva ste obsojeni na takojšnjo smrt z ustrelitvijo. Naj se Bog usmili vaše duše … Perverznež.«
Tako suvereno je počil s kladivom, da mu sploh nisem mogel ugovarjati. Tiho sem se smilil sam sebi, medtem ko so me stražarji previdno odklepali s stola. Ti fantje so koprneli le po eni sami stvari, me je prešinilo. Želeli so me videti prerešetanega s kroglami.