Kaj dodati k prejšnjemu zapisu? Pravzaprav bi moralo biti jasno, kje stojim in kaj me hkrati jezi in razočara pri celotni seriji in nasploh v slepi ulici feminizma, kjer se ne znašel dandanašnji. In če kdo slučajno misli, da nismo zašli z začrtane poti oz. imamo še vedno enotne cilje, razložite mi, kako je možno, da tolikšna masa zavija z očmi, ko sliši žensko povedati par pametnih. Preberi več BRAVO, OMEGA→
Ena od prvih asociacij na znanstveno fantastiko je običajno občutek hladu, ki spremlja vseprisotne kovinske barve futurističnega velemesta. Povsem instinktivno začutiš, da površina umetnih mas nikoli ne bo tako topla kot les in da bi z roko raje pogladil domači parket in tipkovnico, čeprav je tista v prihodnosti očitno bolj gladka in snažnejša. Prihodnost je enako fascinirajoča in odbijajoča hkrati. V preteklosti smo že pokazali, čemu nas razgled nanjo navdaja s perečo negotovostjo, če ne že kar strahom: ker sedanjost vidimo kot optimalen čas. Če je preteklost čas, ko smo bili podvrženi divjini, potem je prihodnost tista, v kateri bo človek postal ujetnik lastnih proizvodov. Sedanjost, iz katere stopimo v kino ali pred domači ekran, je tisti trhel, izginjajoč ekosistem, v katerem je še vedno dovolj prostora za najboljše iz obeh časov – pristna izkušnja naravnega in obenem začetki krasnega novega časa, ko nam je še dano slaviti lastno pamet. Preberi več WESTWORLD→
Če bi vas pred dvema tednoma vprašali, kaj v tem trenutku počne Evald Flisar, bi verjetno odgovorili: »Kdo?« Toda danes ga ni steklopihača, metalurginje ali kralja ulice, ki ne bi vedel za pokončnega sedemdesetletnika, večkrat nagrajenega in v tuje jezike prevedenega dramatika, pisatelja, pesnika, urednika itd. Javnosti je nekaj prišlo na uho, javnost je prebirala različne medije, javnost je pokomentirala z leve in desne pod spletnimi članki in fejsovimi statusi in Evald Flisar je za eno stran car, za drugo žrtev, za tretjo žival, za nikogar pa ni več »Kdo?«. Preberi več SEKS IN LIMONE→
Nedavno me je šokiralo dejstvo, da se je neka slovenska limonada z obširno jumbo-plakatarsko reklamno spremljavo dejansko prijela med publiko. Ne vem, kaj me je v resnici bolj presenetilo. Dejstvo, da ljudje še vedno gledajo domačo televizijsko produkcijo; ali pa dejstvo, da sploh še gledajo televizijo. Časi, ko so prime-timu vladale Đurotove domislice v izvedbi enih in istih frisov ljubljanske Drame, se večini ljudi pod 30 let danes zdi tako izredno oddaljen in zastarel, da bi ga uvrstili nekam v čas piramid. Preberi več LOVE YOUR TV→