Nič ni narobe, če je človek skeptičen; a večino štorij na to temo je svarilnih.
Spomnim se ene od epizod Dexterjevega laboratorija (1996), kjer mali genij že takoj na začetku razloži svoji zabiti sestri, da je božič utopija; božiček in njegovi jeleni so v resnici le njuni preoblečeni starši, voz z darili pa preurejen družinski avtomobil, pravi. Da bi dokazal svoje trditve, tisti večer počaka božička/očeta v zasedi, ki se konča predvidljivo katastrofalno – z zažganim božičnim drevescem, razstreljenimi darili, uničeno hišo in šokantnim razkritjem, da sta božiček in Dexterjev oče dve različni osebi. Preberi več ŽOKEN ŠTIRI→
medspletna situacija se zaostruje! Vse bolj in bolj.
Na popolnoma zadnjem kyotskem protokolu smo se usedli in pogovorili o prihajajoči okrogli mizi na NMN 2018 (beri: rabble rabble rabble o filozofiji in o filmih in o stripih in o knjigah modrih ljudi in o igrahIgricah in še vse podobno). Satirični Rosomah je navrgel misel, ki mi je odprla oči kot redkokaj redkokdaj. Snobovski lingvisti bi porekli, da je šlo za protiargument, pa je bila vendarle prej poglobitev vsega, kar smo prediskirzirali pred tem, ko je dejal, da se mu ne zdi dovolj reducirati gledalčeve privrženosti zgodbi na njegovo identifikacijo z njo (koliko so recimo njega preteklost ali izkušnje istovetne s tem, kar opazuje) in da bi bilo koristno pogledati še, koliko igrajo pri vsem skupaj vlogo še njegove želje – tako ozaveščene kot nezavedne. In potem smo se nenadno vsi strinjali: pa saj to je ubistvu isto! Preberi več ŽOKEN TRI→
