Naokrog je leto 2022 in pri Deci vsebine smo se odločili, da pošljemo eno žrtev v kino pogledat vse sodobne filme slovenske produkcije oz. koprodukcije. Odločili smo se za Naughtiusa (psst, ker je precej sado-mazo. Predvsem mazo, hint, hint, femminists), ki mu je uspelo nabrati 20 naslovov celovečercev z letnico 2022 ali 2021 ali redkeje celo 2020, ki so svoje številčnejše predvajanje v kinodvoranah ugledali v letošnjem koledarskem letu. Naught pravi, da se iskreno opravičuje filmom, ki so ušli njegovim radarjem in obljubi, da bo nadoknadil izgubljeno ASAP. Ker je nemogoče izbrskati uradnih datumov izida za vse navedene filme in ker bi bil vrstni red po abecedi beden, so filmi razporejeni po minutaži, ko je Naughtius med ogledom jokal.
Podsektor TFF 12 za slovensko filmografijo in teorijo joka
* * *
KAPA
Režija: Slobodan Maksimović
Scenarij: Saša Eržen
Produkcija, koprodukcija: SENCA studio, Wady Films, Studio Dim, objectif, RTV Slovenija, Rozhlas a televízia Slovenska – RTVS, Filmski studio Viba films
Slovenija, Luksemburg, Slovaška, Hrvaška, 2022
Ocena: Slovenija do leta 2022 še ni uspela sproducirati kvalitetnega božičnega filma. V letošnjem letu smo dobili domačo inačico Oliverja Twista, kjer je v bistvu vsem vseeno, da se po mestu sredi večera brez staršev podita 2 otroka s psom, ki sta ga uspela ukrasti. Dekle, ki je vajeno od staršev dobiti vse, če je le dovolj pridno, se na koncu nauči, da lahko še vedno dobi vse, četudi ni dovolj pridno; fant pa družini, ki ga posvoji za eno noč, vrne verižico, ki jim jo je sunil, kot zahvalo za priučeno lekcijo, da so njegovi starši pijanci, ki jim nihče ne more pomagati in je za vse vpletene bolje, če se jim za vedno odpove. Lekcij za polno kapo za cel narod, skratka. Zdaj moramo le še sproducirati kvalitetni božični film. 1 zvezdica na vrhu jelke.
Minute jokanja: Jokal sem vsakič, ko sem se legit ustrašil, da bo katerega od glavnih likov ugrabil neznanec. In verjemite mi, priložnosti je mnogo. Pod smreko sredi mesta, na troli, v temni ulici tu, v temni ulici tam, ko sta v avtu neznanega tipa, preoblečenega v božička, naštevamo lahko do jutri. Neto: vseeno 0 sekund, ker mi je bilo jebeno vseeno za njiju.
* * *
LGBT_SLO_1984
Režija: Boris Petkovič
Scenarij: Boris Petkovič
Produkcija, koprodukcija: Zavod Kineki, Katapult, RTV Slovenija
Slovenija, 2022
Ocena: Če ste upali na film, ki bo vašemu stricu pojasnil, da ga ne bo nihče obsojal, če prizna, kako všeč mu je, ko gre na SVIT-ovo preiskavo, potem vas moram razočarati. Res pa je, da ga ni filma, ki bi vašemu stricu lahko pomagal. Lahko pa upate na eruditski arhiv emancipacije od dobesednih začetkov v omarah do danes, ko nam LGBT-jevci pred očmi kradejo otroke s tem, ko jim pravijo, da je kul, če so, kar čutijo, namesto, da bi jih nadirali in tepli in poniževali do sredine tridesetih, ko se psihološko zjebani končno spravijo živeti na svoje kot vsi normalni ljudje. 6 zvezdic, vsaka svoje barve.
Minute jokanja: Pravi moški sicer ne jokamo, sem pa potočil solzo tu pa tam, ker sem tudi sam ponosen. Ponosen, da sem uspel ubraniti svojo nedolžnost do 35-tih. Bo že še prišla moja princesa na belem konju. Seks je itak za geje. Neto: 15 sekund.
* * *
NEKOČ SO BILI LJUDJE
Režija: Goran Vojnović
Scenarij: Tomasso Santi, Goran Vojnović
Produkcija, koprodukcija: Arsmedia, MB Grip, NuFrame, Studio 100, Apapaja, Filmski studio Viba film
Slovenija, 2021
Ocena: Nekoč so bili ljudje je film o tipu z neizmerljivim talentom, da zajebe vsako situacijo, v kateri se znajde, ker sledi recepturi, da lahko popravi vse dosedanje probleme tako, da s sleherno naslednjo potezo poskusi rešiti preveč stvari hkrati. Na koncu dobi preblisk modrosti in se odloči vse poslati v tri krasne, kar pa tudi ne pomaga, ker mu vsi problemi še vedno ostanejo. Dobimo pa ful lepo sceno gorečega kombija. Pa precej je enih pornografskih posnetkov Alp. Pa končno dobimo sceno z Borisom Cavazzo v njegovem naravnem okolju, t. j. v pičkafani. Zahvaljujoč Vučku podeljujem 4 Michelinove zvezdice.
Minute jokanja: Beguncev cel kup, premočen finančni sektor, ki se znaša nad ljudmi, kurbe v ozadju, sistematska represija nad priseljenci iz držav Jugoslavije, dejstvo, da je najpametnejši lik v zgodbi ženska, NSBL je dokaz, da je woke levičarstvo prodrlo na slovensko filmsko sceno. Minuta joka za vsak primer klavrnega zatona veličastnega patriarhata. Neto: 20 sekund, patriarhat se ne preda kar tako.
* * *
2017
Režija: Aleksandar Stanojević, Goran Vojnović
Scenarij: Goran Vojnović
Produkcija, koprodukcija: December, Košarkarska zveza Slovenije
Slovenija, 2022
Ocena: Feel-good dokumentarec, ki nas bo na vsaki prihajajoči božični večerji spomnil, da je nekoč obstajal čas, ko nihče ni verjel, da lahko majhna, dvomilijonska državica pod Alpami zbere ekipo štručkotov košarke in ob enkratni priložnosti pomete s konkurenco stare celine. Mame bodo vzklikale: »Poglej, kako mlad je takrat izgledal!« Fotri bodo razlagali, da so točno na tej tekmi pred točno to akcijo točno to razlagali v televizor in da so točno oni tudi malo pripomogli h končni zmagi. Na koncu bomo ugotovili, da je pri vsem skupaj košarka še najmanj pomembna in so fantje za nas odigrali partijo na veliko večjem parketu. Zlata kolajna.
Minute jokanja: Jokal sem samo enkrat: Ko sem se spomnil, da sem tako kot Goran Dragić tudi jaz letnik 1987. Razlika je v tem, da je eden od naju Europrvak in cenjeno ime v NBA, drugi pa na tedenski ravni pegla obskuren, satirični spletni medij. Neto: 30 sekund.
* * *
ANTIGONA – KAKO SI UPAMO!
Režija: Jani Sever
Scenarij: Jani Sever, Stojan Pelko, Miloš Kalusek
Produkcija, koprodukcija: Sever&Sever, RTV Slovenija
Slovenija, 2020
Ocena: Ta film bi brez težav podnaslovili z Žižek light, s tem da obe besedi uporabljam v najslabših konotacijah. Veliko je aludiranja na politično teorijo podkve, presenetljivo veliko je lizanja aristokratskih šupkov, veliko je trapastih non-sequitor motivov, veliko je dobrega hendlanja zvoka in svetlobe, nič ni pa dobrih vicev. Antigona je izvrstna parodija filma, ki ga naredi filofaksovec, ki želi priti na AGRFT. Želite pogledati ta film? Dajte ga. Želite pogledati ta film drugič? Naredite si uslugo, raje še enkrat preberite Sofoklejev original, vzame ravno toliko časa. Dva pa pol.
Minute jokanja: Praktično kadar koli je na sporedu daljši monolog, jaz pa sem na tri besede sam pri sebi zakrilil z rokami in naglas posnifal. Slavoj, kralj. 45 minut.
* * *
ODPUŠČANJE
Režija: Marija Zidar
Scenarij: /
Produkcija, koprodukcija: Vertigo, RTV Slovenija, Dera Film, Filmska kuča Baš Čelik, Seagull Entertainment, Filmski studio Viba film, Friendly production, NuFrame, 001
Slovenija, Srbija, Črna gora, Kosovo, 2021
Ocena: En korak stran od skrajne žanrske zaznamovanosti found footaga, Odpuščanje prikazuje težavni proces človekovega vstopa v skupnost. Kaj pomeni prodati občutek neomejene prostosti in volje do absolutnega nadzora nad lastno usodo v zameno za eksternalizirani, kodificirani zakonik? Pomeni razbremenitev od klanovskih pravil, ki si jih vsak razlaga po svoje v zameno za sprejem v toplo naročje transcendence, ki si jo prav tako vsak razlaga po svoje. V obeh primerih ženske pizdijo, če jim fentaš otroka; na tem področju nismo nikamor napredovali. Swipe right, would bang.
Minute jokanja: Med filmom ne pogosto. Zajokam pa vsakič, ko se spomnim, da ta film v resnici prikazuje mokre sanje Branka Grimsa. Neto: do zdaj 50 sekund.
* * *
SARAJEVO SAFARI
Režija: Miran Zupanič
Scenarij: Miran Zupanič
Produkcija, koprodukcija: Arsmedia, Al Jazeera Balkans, Iridium Film, Zvokarna, MB Grip
Slovenija, 2022
Ocena: S štirih različnih perspektiv neposrednih ali posrednih udeležencev obstreljevanja Sarajeva med leti 1992 in 1995 si film zastavi osrednje vprašanje: Kaj pripelje človeka do tega, da dvigne telefon, pokliče agenta in si organizira ostrostreljanje na ljudi, ki skušajo živeti kar se da brezstresno življenje v obleganem mestu. Nihče ne zna dati odgovora iz preprostega razloga: Ker je bil film posnet prezgodaj. Še deset let premoženjskega razslojevanja ljudi in vzpona fašizma bo dovolj, da bo sistem pripravljen ščititi hrbet prvemu polnoritnemu naveličancu, ki si bo upal stopiti pred kamero razložiti, kako zelo dolgčas mu je bilo v devetdesetih, da se je spravil v Bosno na strelišče. 3 zadete tarče od 5.
Minute jokanja: Solzá vam bo hitro zmanjkalo, če smo odkriti, je pa dober drinking game, če film gledate s ksenofobom in pijete vsakič, ko vam skuša dopovedati, da je celoten safari eno samo neutemeljeno šušljanje. Slej ko prej bo iz enega od vaju lilo kot iz slapa. Minuta v spoštovanje.
* * *
TROHNENJE 2022
Režija: Miha Mohorič, Bojana Pivk Križnar, Tomo Križnar
Scenarij: Bojana Pivk Križnar, Tomo Križnar
Produkcija, koprodukcija: Ustanova Toma Križnarja, Zavod Maja Weiss, Taris Filmproduktion, Kulturno socialni zavod Sagar, RTV Slovenija
Slovenija, Nemčija, 2022
Ocena: Najnovejši dokumentarec Toma Križnarja pripoveduje zgodbo o pokončni in modri ženski iz plemena Nub na severu Južnega Sudana, ki je ob soočenju z boleznijo sama pri sebi razčistila, da je prišel čas za zaključek življenja. Izolira se od družbe in se v slogu zenovskih mojstrov pripravi na poenotenje z Naravo, nakar jo na tej častivredni poti zaustavi slovenski dobrodelec z vsemi razpoložljivimi dosežki moderne, zahodne medicine, kjer pa po besedah ustvarjalcev za razliko od gobavosti razsajajo virus napuha, oholosti in brezbrižnosti. Čudno pri vsem skupaj je le to, da so vsi Zahodnjaki v filmu dobrosrčni ponižneži, ki skušajo pomagati po najboljših močeh, medtem ko so edini zares brezbrižni jebivetrci protagonistkini sovaščani. Ne vem, no, jaz sem 50-50.
Minute jokanja: Iz žalosti vsakič, ko se mora naša protagonistka srečati s ponovnim premislekom, ali se je za kaj na tem svetu sploh vredno boriti; iz nespodobnega smeha vsakič, ko Križnar obrne kamero v svoj obraz in zapade v monolog, ki še najbolj spominja na slam poezijo. Minuto pa pol.
* * *
PICCOLO CORPO / TELESCE
Režija: Laura Samani
Scenarij: Laura Samani, Marco Borromei, Elisa Dondi
Produkcija, koprodukcija: Nefertiti film, RAI Radiotelevisione Italiana, Vertigo, Tomsa-Films, Filmski studio Viba film
Italija, Slovenija, Francija, 2021
Ocena: Film, na katerega bodo ponosni vsi komparativisti / literarni teoretiki, je preslikana novodobna tragedija o ženski, ki se loči iz zbora, ker se ne more sprijazniti, da je njen mrtvorojenec zgolj mimobežni pripetljaj v življenju kolektiva ter se raje odloči za moralno vzvišeni križevpot v gore, da bi ga za sekundo vrnila v življenje in ga krščenega poslala pred svetega Petra. Za kar mora žrtvovati lastno življenje, breme svojega napuha pa posledično preložiti na ničhudegaslutečega transseksualca, ki je želel samo malo krasti mimoidoče in za vedno pozabiti na lastno familijo (ki jo mora zaradi glavne igralke seveda ponovno srečati na poti do samostana, doh). Široki plani so fantastični. 8.5/10.
Minute jokanja: Na začetku boste jokali brez težav, potem pa vas bo samo misel na jok zmrazila do kosti, ker so povsod sneg in ledena voda in veter in boste raje zadrževali v sebi. Neto: 2 minuti.
* * *
ZASTOJ
Režija: Vinko Möderndorfer
Scenarij: Vinko Möderndorfer
Produkcija, koprodukcija: Forum Ljubljana, Delirium, Sektor Film, Filmski studio Viba film
Slovenija, Srbija, Severna Makedonija, 2021
Ocena: Včasih vesolje pokliče skupaj ljudi, ki se sicer ne bi nikoli srečali. V bolnici leži deklič, ki potrebuje novo srce, medtem ko se je na drugem koncu mesta mladenič pravkar ponesrečil do nepopravljive izmaličenosti, njegovo srce, kompatibilno z vsemi njenimi telesnimi lastnostmi, pa je ostalo še edina zares funkcionalna stvar na njem. Film prikazuje dilemo staršev, ki v združitvi dveh življenj v eno ne želita prepoznati božjega načrta in do konca trmarita s svojim liberalizmom. Slovenski anti-Ghost-in-the-Shell. Also, nek komentar je na rasizem. 4 zvezdice.
Minute jokanja: Potočil sem solzo vsakič, ko se je na velikem platnu zavrtel stereotip slovenskega filma. Črno-bele scene, dež kot simbol žalosti, gole ženske joške, nemo gledanje likov, da mine čim več časa, gledališki dialog v pravilni slovenščini brez trdih L-jev, da ne bi bil kdo užaljen, manjka le samomor. Neto: 3 minute, 33.
* * *
NEBESA
Režija: Srdjan Dragojević
Scenarij: Srdjan Dragojević
Produkcija, koprodukcija: Delirium, Ma.Ja.De. Fiction GmbH, Sektor Film, Forum Ljubljana, Studio Dim, Montenegro Max Film produkcija, Novi film
Srbija, BiH, Severna Makedonija, Slovenija, Črna gora, Nemčija, Hrvaška, 2021
Ocena: Preko treh ločenih časovnic spremljamo kolektivni spust v religiozni fanaticizem in vsesplošno občutje vpletenosti skupnosti v mrežo nasilja brez možnosti normalizacije odnosov, kjer posameznikom ostane le kratkoročno poseganje po vzvodih tripanja. Sopostavitev estetik lepega in grdega nas opomni, da zlo izhaja iz opustitve posameznikove odgovornosti in aktivizma ali z drugimi besedami: Ne more biti pozitivnih posledic, ko enkrat izustimo: »Jesus, take the wheel!« Očitno lenoba dejansko je smrtni greh. Nebesa poleg tega služijo kot odličen reminder, da se bomo režali vsaj do naslednjega dne, ko celoten Balkan združi ustvarjalne moči. Ena rdeča zvezdica za staro Jugo.
Minute jokanja: Za vsako delujočo šalo na prvo žogo po pet sekund plus minuta za nepopustljiv smisel za humor v podstati. Minus pol minute za otroka, ki ga ne fentajo iz usmiljenja. Krneki. Neto: 4 minute.
* * *
MOJA VESNA
Režija: Sara Kern
Scenarij: Sara Kern
Produkcija, koprodukcija: Cvinger film, Sweet Shop & Green, RTV Slovenija
Slovenija, Avstralija, 2022
Ocena: Vse odkar se je na svet prikradel Babadook (2014), je Avstralija okolje, kjer se človek opremi z vsem potrebnim za film o ljudeh, ki ne morejo pozabiti umrlih članov družine. There’s something in the water. Zgodba o dveh sestrah, ki se vsaka na svoj način spopade z izgubo biološke mame. Ena postane živčna razvalina, ki jo pokonci držijo tablete in upanje na zmago v hipsterski poeziji; druga postane desetletni psihič. Res pa je, da bi se pri tako katatoničnem fotru vsak od nas zrušil v kup nesreče. Obožujem ta film, več mrtvih staršev, prosim, douze points!
Minute jokanja: Presenetilo vas bo, kako zelo boste sočustvovali s sestro, ki svoja čustva neprestano barikadira vase in kako vam bo tekom filma vse bolj vseeno za sestro, ki svojih niti malo ne brzda. Lajk:
»Js bi se najraj kr ubila.«
»Ne, dej ne, no.«
»Ja, ampak js bi najraj kr se.«
»Pa dobr, fakof, pol pa ti kr!«
In to je točno to, kar naredi tamala v tem filmu: Da lahko pozabi na mrtvo mamo, pusti sestro pri miru, da ta fenta še sebe, #whatdoIcare. Kaj delamo? Aja, minute joka, neto enih 5 pa ziher.
* * *
VESOLJE MED NAMI
Režija: Rahela Jagrič Pirc
Scenarij: Rahela Jagrič Pirc, Darja Medić
Produkcija, koprodukcija: Arsmedia, RTV Slovenija, MB Grip, NuFrame, Zvokarna, Mir Media Group, Filmski studio Viba film
Slovenija, 2021
Ocena: Film pripoveduje zgodbo o Hermanu, starčku, ki je izgubil vid, ni pa izgubil neomadeževanega, otroškega navdušenja nad astronomijo, ki se ga neke poletne počitnice odloči nadlegovati tolpa huliganov iz Kostanjevice pri Krki. Vlomijo v njegov observatorij, razbijejo mu leče teleskopa in to ravno v trenutku, ko je imel prvič po desetletjih končno spet malo upanja v dobroto človeštva. Pomembno je imeti v mislih, da to storijo zato, ker ne prenesejo misli, da je v vas prišla reinkarnacija povodnega moža, da bi jim ukradla edino vročo bejbo daleč naokoli. Na koncu se Herman spravi s svetom na edini način, da se v prihodnje reši usode žrtve nadaljnjega nasilja: Enemu od nadlegovalcev podari mini teleskop, zadnjo stvar, ki jo še ima. Trilijone in trilijone in trilijone in trilijone majhnih zvezdic na nebu.
Minute jokanja: Zajokal sem vsakič, ko me je mladi Tobi spomnil na to, kakšen kreten sem bil jaz, ko v puberteti nisem štekal, da punce kažejo interes zame. »A bi šel jutri na sladoled?« »Ne, jutri grem k Hermanu gledat zvezde.« »OK, WTF?« *starts Tinder app* Neto: 8 minut.
* * *
PRASICA, SLABŠALNI IZRAZ ZA ŽENSKO
Režija: Tijana Zinajić
Scenarij: Izza Strehar
Produkcija, koprodukcija: December, RTV Slovenija, A Atalanta
Slovenija, 2021
Ocena: Film pripoveduje zgodbo o Evi, ki se ji ponudi priložnost, da se s pomočjo ščepca socialnega čuta prebije iz usranega življenja revščine, drogiranja in luzerstva vsepovprek, če se samo malo, čisto malo, konformira družbenim normam in vsaj za minuto pokaže kar koli drugega kot izbruhe egoizma. A ker se je nesposobna prilagoditi okoliščinam za absolutno malenkost, ji na koncu ne preostane drugega, kot da izpove čustva svojemu bivšemu cimru (prav tako luzerju, ki mora prodajati drogo in furati za Wolt, da preživi mesec) in sprejme povratek menstruacije, ki jo je čakala skozi celotni film (in ni razumela, da gre za dobesedni nebeško znamenje, če bo za nekaj časa ostala ljubica svojega mentorja, ji bo vesolje prihranilo mesečno krvavenje, krče in glavobole. Women, amIright?). No stars.
Minute jokanja: Enkrat od skorajšnjega epileptičnega napada med sceno na Metelkovi; drugič ob tisti sceni, ko Evi še ljubimčeva žena namigne, da je trenutni aranžma povsem okej in ji da denar, tamali pa še kar ni jasno, kakšen zegen ima; zadnjič doma, ko me je spreletelo, da imam na polici tudi jaz gel za tuširanje z vonjem po kokosu. Bitch! Neto: 666 sekund.
* * *
ORKESTER
Režija: Matevž Luzar
Scenarij: Matevž Luzar
Produkcija, koprodukcija: Gustav film, RTV Slovenija, Napravi film, Pihalni orkester Svea – Zagorje, 001, Unicasting, Ready On Set, SuperCatering, Sndkt produkcijska skupina, Noella Co
Slovenija, 2021
Ocena: Nekega dne bodo naši potomci gledali Luzarjev Orkester in si mislili: »Pizda, ampak leta 2021 so ga pa faking usi cukal!« Film govori o obisku rudarskega Pihalnega orkestra Svea – Zagorje na avstrijskem festivalu in kako se vsi tastari pofukajo med sabo za lastnimi hrbti (nekaj zgub abstinira. Pa tamali se v bistvu tudi požgejo, ampak njih film ne pokaže, ker bi bilo preveč sporno). In potem se cela dvorana smeji tragičnim posledicam. Uničenim družinskim odnosom. Povoženi divjadi. Izgubljenim vozniškim izpitom. Izgubljenim babicam. Polomljenim trofejam. Nataknjenim rogovom. Zgodba o tem, kako za vsemi težavami naše družbe vedno najdemo etanol. Desetkica.
Minute jokanja: Nisem jokal velikokrat. Samo takrat, ko sem se zavedal, da sem ponovno v ruzak pospravil prisrčnico. Štirikrat, mogoče petkrat. To pa zato, ker imam majhno prisrčnico. Neto: 12 minut.
* * *
DOLINA SOLZ
Režija: Boštjan Korbar
Scenarij: Boštjan Korbar, Matjaž Pikalo
Produkcija, koprodukcija: KScreen productions
Slovenija, ZDA, 2020
Ocena: Nekega dne se je Matjaž Pikalo prebudil in si mislil: »Premalo ljudi pozna mojo glasbo, hkrati pa ni dovolj dobra, da bi lahko imel koncerte na popularnejših lokacijah … že vem, lahko se z njo ušunjam v film, s katerim moja muzika nima ničesar skupnega, razen posiljene simbolike, ki jo je treba gledalcu razložiti in na ta način izpasti kot vrhunski poet!« Razen tega je Dolina solz mojstrski prikaz treh psiholoških profilov družbenih deviantnežev, ki jih lahko srečate tako v naključnem zaporu kot na družinskem pikniku: Morilec, ki je šel skozi proces kesanja in našel rešitev v služenju višji sili; tat, ki ga je institucija tako zelo napolnila s sedativi, da spominja na Watsona na zadnjih izdihljajih RAM-a; pedofil in spolni nasilnež, ki mu do danes ni jasno, kaj je naredil napak. Tri pike za vsakega norčka. 9/10.
Minute jokanja: Zares žalostno je spoznanje, kako zelo vsak od treh zapornikov potrebuje družbo. Prvi vsak svoj stavek zaključi z mašilom, ki prosi po strinjanju; drugi razlaga na dolgo in počez o svojem zločinu, da snemalec ne more iz prostora niti za minuto; tretji meče iz sebe argumente za pravilnost svojih dejanj kot ognjemet. In če nihče od njih iz vas ne izvabi sočutja, ga bo klavrna glasbena kariera Matjaža Pikala. Neto: 15 minut.
* * *
INVENTURA
Režija: Darko Sinko
Scenarij: Darko Sinko
Produkcija, koprodukcija: December, RTV Slovenija, Filmski studio Viba film
Slovenija, 2022
Ocena: Nekega večera v Borisov kabinet priletita dva metka. To je to, to je vsa zasnova. Glasujte za ta skeč na naslednji improligi in odigrali vam bodo tisoč in eno verzijo Inventure, zelo težko pa bodo prekosili humor, ki se skriva v podtekstu. Vsi, vključno z Borisom, bi najraje na dogodek enostavno pozabili, ga sprejeli kot bajdvej pripetljaj, nenavaden, resda, a vseeno mimogrede, a medtem ko to vsem postopoma uspe, ker se ukvarjajo z incidentom, Boris zapade v vse globljo tesnobo, ker se ukvarja s seboj. Minimalizem v svoji najboljši izvedbi. 100 pik.
Minute jokanja: Priznam, zajokal sem čisto vsakič, ko sem zrl v platno in se v sebi drl: »Pa daj že enkrat povej, da potrebuješ samo objem!« Kar se ni zgodilo malokrat. Pol ure.
* * *
GAJIN SVET 2
Režija: Peter Bratuša
Scenarij: Špela Levičnik Oblak, Peter Bratuša
Produkcija, koprodukcija: Felina Films, RTV Slovenija, Studio Ritem
Slovenija, 2022
Ocena: Gajin svet 2 je zgodba o Maticu, tipičnem predstavniku zasmehovanih najstnikov: računalniški genij, priden v šoli, podpovprečno visok, nosi očala; ki ga popularna in ultranadarjena sošolka Gaja-Mary-Sue friendzonira, on spozna, da je friendzoniran in se umakne, da bi razčistil svoje strto srce, toda Gaja ga potrebuje za svoje vragolije in ga prosi za pomoč, on seveda pomisli, da je to zadnja priložnost, da se izkaže in vendarle osvoji vsaj malo simpatij, morda kakšnega quickija, mimobežni faf, kar koli, dobesedno kar koli, Gaja, a je res tako težko?, ampak ne, ona mu da po vseh pizderijah na koncu jasno vedeti, da nikoli ni imel pravih šans pa lahko še tolikokrat magari tudi zastavi svoje življenje. Gajin svet 3 bo film o Maticu, ki obiskuje psihoterapije. Props za vrhunsko igro vsem, BTW. Brez ocene.
Minute jokanja: Minuta joka ob vseh situacijah, ko me je Neža Smolinsky spomnila na mojo prvo punco. Kar je pravzaprav skoraj cel film. Neto: 75 minut.
* * *
SEPTEMBRSKA KLASA
Režija: Igor Šterk
Scenarij: Igor Šterk
Produkcija, koprodukcija: A.A.C. Productions, RTV Slovenija, Gustav film, Art Rebel 9, Studio 100, Spiritus Movens, Gabisof, Teleking
Slovenija, Hrvaška, Srbija, 2021
Ocena: Režiser zbere z vseh koncev Jugoslavije pripadnike JNA, da predstavijo svoje spomine na leto 1987, ko so služili rok na otoku Vis. Poglejte si ta film naslednjič, ko morate komu razložiti, kakšna traparija je metanje časa in denarja za vojsko. JNA še posebej: cvet mladine se je pometalo v kasarne na drugi strani države, da se je na njih drla majhna elita nakokainanih oficirjev, da bi iz njih izbila zadnje fragmente samostojnega razmišljanja in v njih impregnirala idejo, da je možno z agresijo rešiti vse težave tega sveta, od tečne žene in otrok do čudnega občutka v črevesju, da se morda pri kateri stvari, morda, čisto malo, icibici, motijo. In s kakšnim haskom? Da so se na koncu lahko bolj učinkovito poklali med sabo. S preroškimi besedami Štajerca v filmu: »To je bilo bizarno, res. Bizarno.« Good job. Play it again, Sam.
Minute jokanja: Minute računam dvojno, najprej za žalost, ko s posamezniki podoživiš travme, ki so se jim odtisnile na dušah in potem za jezo, ko dojameš, da jim je še vedno ostalo nekaj pozitivnih spominov, ki so vsi tam instituciji vojske navkljub in ne zaradi nje. Dvakrat dolžina filma, torej. Neto: 156 minut.
* * *
PR’ HOSTAR 2 ‰
Režija: Luka Marčetić
Scenarij: Dejan Krupić, Goran Hrvaćanin
Produkcija, koprodukcija: Pro Plus
Slovenija, 2022
Ocena: Pr’ Hostar 2 je tko lajk perfect movie.
Minute jokanja: Jokati sem začel še preden sem vstopil v kinodvorano, ko sem videl vse tiste srečne, nasmejane obraze v separejčkih, kako se mastijo z burgerji in obujajo šale iz prvega filma. Film služi kot prvovrsten komentar dinamike med periferijo in centrom, s tem ko vse naokrog odmeva režanje bodisi perifercev nad zmotnimi predstavami centristov o periferiji bodisi centristov nad zmotnimi predstavami perifercev o centru. Razen mene. Jaz sem, kot rečeno, jokal. Od vse te lepote. Neto: pol ure pred filmom, 82 minut filma in še dva dni potem. 2.992 minut.