Vnovič smo se zbrali, drage prijateljice, da bi govorili o šundu.
Šund je radost, resnica in življenje. Bil je odgovor na vprašanje, kako leta 1900 prepričati publiko, da zagrabi prav tvoj izdelek. Danes je zadovoljevanju specifičnih okusov posvečena cela industrija – ne nazadnje o tem priča že razrast festivalov in dogodkov, kot je Na meji nevidnega (in številnih drugih).
Lani je bila naša premisa posvečena predvsem percepciji moških herojev. Videli smo, kako moški v znanstveni fantastiki iščejo osvoboditev – izpod strojev, računalnikov in drugih tiranskih produktov 20. stoletja – in se pri tem zapletejo v čisto nove okove in omejitve svoje spolne vloge, v neko utopično podobo tega, kakšen je bil predmoderen svet. Podoba, ki se je izkazala za izredno popularno in ki je še danes sestavni del imaginarija konservativnih politik.
Letos se bomo zato posvetili ženskim likom v popkulturi. Seveda je to polemična točka, ob kateri eni nabrusijo nože, drugi pa zbežijo v zaklonišče. A v resnici so dekletom skozi zgodovino šunda in fikcije podelili precej preproste vloge. Večinoma vztrajajo še danes in se pretežno gibljejo na osi med protagonistovo pomočnico in protagonistovo zagrizeno nasprotnico. Ozrimo se najprej k Femme fatale.
Če je trop usodne ženske nekaj, kar se je zares utrdilo šele ob filmu noir, pa je zgodba zapeljivke, ki s svojim šarmom vrti kolesje usode v svoj prid, stara skoraj toliko kot človeštvo. Razlog je preprost: Ker večina antičnih kultur ženskam ni dovoljevala spolne avtonomije, je vsaka coprnica, prostitutka ali oportunistka nemudoma postala zelo uporaben antagonist. Moški junaki vélikih zgodb so lahko v poštenem boju razbili svoje nasprotnike – toda ali so lahko preživeli padec v objem?
Najbolj tipičen primer je biblijski heroj Samson – nepremagljivi izraelski silak, ki s Palestinci pometa kot s pajčevinami. Srce pa mu osvoji dekle Dalila. Palestinci jo podkupijo, da od njega izve, od kod izvira njegova moč. Po nekaj poskusih izsiljevanja Samson svoji ljubici vendarle izpove skrivnost – da je močan samo, dokler ima dolge lase. Palestinci ga s pomočjo Dalile seveda ostrižejo in ujamejo.Neironični nauk te zgodbe je, da se s tujimi ženskami ne gre zapletati. To ni zajebancija – starozavezne zgodbe se tu ne šparajo. Seveda domnevno sofisticirane grške kulture niso zaostajale. Bolj kot prostitutke tu nastopajo coprnice, nekoliko bolj opolnomočene verzije biblijskih fatalk. Odisej bo tako 10 let grizel in se boril, da bi prišel domov k družini – a v tem desetletju bo 2 leti izgubil pri coprnici Kirki, s katero prevara svojo zvesto ženo. Drugega velikega grškega junaka Jazona bo pogubila Medeja. Še ena coprnica, ki iz ljubosumja ubije njegovo novo zaročenko in njune otroke; Jazon umre osamljen in strt.
Pa je antična zapeljivka lahko tudi nedvoumen protagonist? Za odgovor se bomo morali – nekoliko presenetljivo – vrniti nazaj k Bibliji.
Natančneje, k zgodbi o Juditi.
Judita je judovska vdova, katere mesto začnejo oblegati Asirci. Judovski možje okoli nje se izkažejo za strahopetce in začnejo govoriti o tem, da bodo predali mesto napadalcem. Judita se lepo obleče in nadišavi ter odide iz mesta naravnost k asirskemu vojskovodji s ponudbo, da vohuni zanj. Asirci so očarani nad njeno lepoto, karizmo in pogumom, vojskovodja se vanjo hitro zaljubi. Judito po zabavi pijan zvabi v svoj šotor, kjer ga vrla Judinja obglavi. Izraelci na Juditin nasvet pogumno napadejo, asirska vojska pa brez poveljnika hitro razpade in se je prisiljena umakniti. Judita se kljub ponudbam nikoli več ne omoži in dočaka častitljivo starost. Za časa njenega življenja si nihče ne upa več napasti Izraela.
Judita je eden zelo redkih »pozitivcev,« ki za svoje cilje uporabi ženske čare. V predmoderni fikciji je to zelo tipično za negativke. Mogoče si zato Biblija na tem mestu zelo prizadeva poudariti njeno krepostnost, kot bi želeli opravičiti njeno zapeljevanje: Ves čas izpostavlja njeno vdovskost, zvestobo mrtvemu možu, govori zelo izbrano in učeno, se sklicuje na svojo pokornost Bogu. Judita je karakterno povsem skregana s svojimi dejanji.
V naslednjem poglavju, drage moje, se bomo posvetili naslednji kasti, ki jo najdete v šundu: Bojevnicam.